Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, ampak tudi za seznanitev s prihodnjimi poklici oziroma premislek o nadaljnji karierni poti.

Danes imajo mladi zaradi nizke stopnje brezposelnosti in številno manjših generacij precej več zaposlitvenih možnosti, pravi Polona Domadenik Muren: "Ne bi rekla, da so mladi tisti, ki zahtevajo neki poseben status ali obravnavo. Vse prevečkrat posplošujemo in rečemo, da je prvo vprašanje, ko mladi pridejo na razgovor, kolikšna je plača. Veliko se pogovarjam s študenti, ki vstopajo na trg dela, in opažam, kaj je zanje najpomembnejše; da se lahko v prvih nekaj letih ob delu tudi učijo, da delajo v okolju, v katerem se spoprijemajo z izzivi in v katerem delo ni rutinsko."

Preplet hibridnega dela in osebne interakcije

Znano je, da so mladi, ki danes iščejo zaposlitev, odrasli z digitalnimi napravami, a to ne pomeni, da ne potrebujejo medosebnega stika, kvečjemu obratno; so zelo vedoželjni, hkrati pa cenijo prosti čas, ker jih zanimajo tudi druge stvari. "Rekla bi, da bi to moralo biti v interesu vseh delodajalcev, ki ne želijo imeti zaposlenega, zelo ozko usmerjenega v svoje področje. Z vidika mladega je pomembno, da te zanima veliko stvari in da te ni strah menjave poklica čez pet ali deset let. Verjetno so bile starejše generacije bolj pripravljene potrpeti, kar pa za delovno okolje ni preveč dobro."

Sorodna novica Fakultete, višje in srednje šole odprle svoja vrata bodočim dijakom in študentom

Mladih ne zanima samo plača

Javni štipendijski sklad je objavil razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za prihodnje šolsko leto, v sklopu katerega bo za spodbujanje mladih za poklice, v katerih kadra na trgu dela ni dovolj, namenjenih več kot 4,4 milijona evrov.

Med 29 deficitarnimi poklici so tudi oblikovalec kovin, zidar, pek, mesar in vrtnar. Kot pravi Polona Domadenik Muren, se področje poklicev izjemno hitro spreminja: "Če bi mlade zanimala samo plača, bi se jih več odločilo za takšne poklice. Nekdo, ki je na primer zelo dober vodovodni inštalater, lahko namreč zasluži bistveno več kot nekdo z opravljenim magisterijem. Delno lahko težavo odpravi trg dela sam; če bo posameznikov, ki bodo te poklice pripravljeni opravljati, vedno manj, se bo cena dela zvišala in bo to tako postalo zanimivejše za prihodnje generacije. Če bi se v osnovnih šolah več pogovarjali o tem, organizirali delavnice in ekskurzije, bi se mladi lahko bolje seznanili s temi poklici in bi bilo zanimanja zanje več."

Kot dodaja, so zdaj v vzponu poklici, povezani z uvajanjem novih tehnologij, pri čemer pa je težko napovedati, kako iskani bodo ti poklici čez deset let. "To je zelo odvisno od tega, v katero smer bodo šle nove tehnologije – ali bodo res nadomeščale človeško delo ali pa bodo bolj kot nekakšen pomočnik, ki bo povečal našo produktivnost."

Več v podkastu Ob osmih.