Tokratni razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, je veliko bolj ambiciozen, dva odstotka BDP-ja za vojsko pa naj bi dosegli že do leta 2030, torej pet let prej, kot smo načrtovali do zdaj.

Očitno je, da je vojna v Ukrajini vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja in okrepila zavedanje o pomenu zveze Nato za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi, opozarja Jelena Juvan s katedre za obramboslovje. Kot dodaja, je vojna ob tem "popolnoma razgalila nesposobnost in neučinkovitost večine držav zveze Nato". "V tem trenutku večina članic zveze Nato ni sposobna učinkovitega operativnega delovanja v sklopu zavezništva," je dodala.

Sorodna novica Naložbe v vojsko: iskanje alternative za boxerje, krepitev zračnih zmogljivosti in tehnološki razvoj

Nova resolucija predvideva, da bo razvoj Slovenske vojske do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih – prvem do leta 2030 in drugem do leta 2040. Resolucija pa tokrat predvideva hkratno gradnjo srednje bataljonske bojne skupine in srednje izvidniške bataljonske skupine, in ne več zaporedno.

Ob tem pa je zanimivo, kot pravi Juvan, da v predlogu resolucije niso nikjer omenjena bojna kolesna vozila 8 x 8. "Težko ugotovimo oziroma sklepamo, kateri temeljni oborožitveni sistemi bodo predstavljali jedro srednje te srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona," je dejala za Radio Slovenija.

Novost je tudi načrtovanje nakupa premičnega protizračnega sistema srednjega dosega, do zdaj so resolucije omenjale le sisteme kratkega dosega. Predlog resolucije, ki je v javni razpravi do konca meseca, je objavljen na portalu E-demokracija, v ponedeljek pa bosta v prostorih državnega sveta potekala tudi javna predstavitev in posvet o dokumentu.

Obramboslovni strokovnjak Vladimir Prebilič pa ob vsem tem opozarja, da so vsi ti velikopotezni načrti nabav mačji kašelj v primerjavi s kadrovskimi izzivi, ki so pred Slovensko vojsko in obrambnim ministrstvom.