Povprečnina je za drugo polletje namreč določena pri višini 519 evrov, občine pa na ustavnem sodišču želijo novelo zadržati. Občine so z vlado januarja podpisale dogovor o višini povprečnine za letošnje leto, v katerem so se dogovorili, da povprečnino z lanskih 536 evrov znižajo na 525 evrov v prvi polovici leta, nato pa dodatno na 500,83 evra v drugi polovici leta. Te številke so zapisali tudi v zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015.

V zameno pa se je vlada zavezala, da bo znižala stroške občin za skupno 22,8 milijona evrov. Ker ji to ni uspelo v celoti, je DZ povprečnino za drugo polletje zakoličil pri 519 evrih. "Razkorak med stroški iz naslova zakonskih obveznosti in dejanskimi stroški presega že več kot 20 odstotkov. Občine so se zato znašle v izredno težki finančni situaciji in v likvidnostnih težavah," so zapisali v Združenju občin Slovenije (ZOS) v sporočilu za javnost po seji.

Sprejeli pogajalska izhodišča za prihodnji dve leti
V ZOS-u ob tem ugotavljajo tudi, da že ukrepi, s katerimi je vlada utemeljevala znižanje povprečnine s 536 evrov na 525 evrov, niso prinesli želenih učinkov.

Spomnili so še, da je vlada tudi že pristopila k pripravi proračunskih dokumentov za leti 2016 in 2017, na zadnjem sestanku pa jih je ministrstvo za finance obvestilo še o skorajšnjem začetku pogajanj o povprečnini in investicijskih transferjih občinam za leti 2016 in 2017.

Zato sta predsedstvi Skupnosti občin Slovenije (SOS) in ZOS-a na današnji seji sprejeli izhodišče za pogajanja za povprečnino, in sicer naj bi ta za leto 2016 znašala 671 evrov. V ZOS-u so to izhodišče sprejeli tudi za leto 2017.

V SOS-u so prav tako sprejeli še izhodišča za pogajanja o sofinanciranju naložb in ga za leto 2016 oblikovali pri sedmih odstotkih skupne primerne porabe občin, za leto 2017 pa pri šestih odstotkih skupne primerne porabe občin.