Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je ob tem dodal, da aktualna oblast parlamentarnega nadzora nad varnostno-obveščevalnimi službami ne sprejema kot enega izmed mehanizmov za preprečevanje ter odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavljajo v okviru nadzorovanih institucij, ampak kot "nepotrebno motnjo."

Mnenje komisije naj bi potrjevali "večkratni poskusi diskreditacije predsednika komisije od ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, policija in pravosodje v rokah ene stranke, zlorabe posebnih preiskovalnih ukrepov za diskreditacijo posameznikov, preiskovanje afere Patria mimo usmeritev tožilstva v smeri, ki naj ne bi razjasnilo sumov domnevnih kaznivih dejanj, zamenjava direktorja Sove na podlagi anonimk, ki so po prihodu Sebastjana Selana na to mesto potihnile, oviranje in preprečevanje parlamentarnega nadzora ter ignoriranje opozoril o protipravnem ravnanju".

V poročilu so zapisali, da je neposredni učinek takih dejanj "prevladujoče mnenje v družbi, da nad temi službami ni nadzora in da je nadzor nad posamezniki vedno širši". Na komisiji so mnenja, da dodatno nezaupanje zbujajo predvidene spremembe zakonodaje, ki naj bi možnost vdora v zasebnost posameznikov še širile. "Taki predlogi pa so simptomatični za policijsko državo," piše v poročilu.

Černač je poudaril, da bi morala izvršilna oblast na podlagi ugotovitev in stališč komisije poskrbeti za čim večjo učinkovitost, predvsem pa neodvisno delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Dozdajšnji odnos DZ-ja in vlade govori o nasprotnem, je dejal Černač ter poudaril, da je "vladajoča večina z oblastniško aroganco zavrnila dve predhodni poročili in njihove ugotovitve, s tem pa poslala jasen signal nadzorovanim službam in njihovim predstojnikom".

"Sklepi komisije"
Komisija državnemu zboru v svojih sklepih predlaga, naj DZ podpre aktivnosti komisije, njene ugotovitve in stališča iz poročila za leto 2011.

DZ-ju predlagajo še, naj izrazi zaskrbljenost nad posameznimi primeri, navedenimi v poročilu, "iz katerih izhaja dvom o neodvisnosti in strokovnosti nadzorovanih služb". Zaskrbljenost pa bi po mnenju komisije moral DZ izraziti tudi zaradi "politizacije posameznih primerov omejevanja in preprečevanja parlamentarnega nadzora ter nad tem, da se je direktor Sove v primeru arhivov postavil nad zakon".

V zadnjem sklepu so zapisali, da naj bi DZ izrazil pričakovanje, da bodo nadzorovane institucije parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele kot "prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti teh služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije".

Ugotovitve in stališča komisije, zapisani v poročilu za leto 2010, so po Černačevih besedah potrdili "soglasno ob abstinenci predstavnikov Zaresa in SD-ja, ki se za odsotnost nista opravičila", DeSUS-ovega poslanca na glasovanju prav tako ni bilo, a je odsotnost opravičil.