Vrednost obnove vojašnic v Mariboru in Ljubljani ocenjujejo na približno 130 milijonov evrov. Kot navajajo na ministrstvu za obrambo, je obstoječa infrastruktura slovenskih vojašnic tehnološko zastarala in ne omogoča ustreznih pogojev za delo oz. so ti slabi. Z obnovo želijo izvesti energetsko prenovo, izboljšati funkcionalnost in posledično tudi pogoje dela za uporabnike.

"Poleg prenov samih nastanitvenih objektov in poveljstev so predvidene tudi nove logistične kapacitete skladišča, delavnice in garaže ter infrastruktura za usposabljanje," so sporočili z ministrstva za obrambo. Sredstva za obnovo infrastrukture vojašnic so predvidena v okviru zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovensko vojsko 2021–2026, ki je bil sprejet v letu 2020.

Generalni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo Uroš Korošec je na današnji novinarski konferenci med večjimi projekti poudaril celoviti obnovi vojašnic Edvarda Peperka v Ljubljani in vojašnice generala Rudolfa Maistra v Mariboru.

Novi objekti v ljubljanski vojašnici

V ljubljanski vojašnici poleg celovite energetske sanacije in notranje prenove desetih obstoječih objektov načrtujejo izgradnjo treh objektov za garažiranje vojaških vozil, novega poveljstva in izgradnjo dveh dodatnih nastanitvenih objektov, nadalje izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn ter komunalno ureditev celotnega kompleksa. Kot je poudaril, je stanje objektov v ljubljanski vojašnici enako kot v sedemdesetih letih, ko je bila vojašnica zgrajena. Poleg proračunskih sredstev bodo denar za obnovo zagotavljali tudi iz evropskih kohezijskih sredstev.

Vrednost obnove vojašnice v Ljubljani ocenjujejo na približno 70 milijonov evrov, od tega bo prenova obstoječih objektov približno 28 milijonov in pol. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo obnovo obstoječih objektov končali do oktobra 2023.

Za novo poveljstvo in nastanitvene objekte bo po besedah Korošca bogatejša tudi vojašnica generala Rudolfa Maistra v Mariboru. Njeno prenovo na ministrstvu ocenjujejo na približno 60 milijonov evrov in bo vključevala tudi izgradnjo novih skladišč, energetskih objektov in nove telovadnice. Trenutno so v fazi idejne zasnove, načrtujejo pa, da bo obnova obstoječih objektov mariborske vojašnice končana v letih 2024 in 2025, novih objektov pa v letih 2025 in 2026.

Po besedah Korošca bodo vzporedno potekala dela tudi v vojašnicah v Bohinjski beli in na Brniku. Pred kratkim pa so končali investicijsko vzdrževanje strelišča Bač, vrednost ocenjujejo na 4,1 milijona evrov z DDV-jem.

Privezi za SV v Luki Koper

Poskrbeli bodo tudi za mornarje. Korošec je poudaril, da trenutno pridobivajo projektno dokumentacijo in vsa soglasja za začasne priveze za potrebe vojske v Luki Koper. Ta rešitev, kot ga je bilo razumeti, je sicer le začasna, za dokončno ureditev privezov pa bo treba počakati na izgradnjo tretjega pomola v Luki Koper. "Ko bo zgrajen tretji pomol v Luki Koper, bo imela slovenska vojska tam stalne priveze," je med drugim poudaril Korošec.

Korošec se je dotaknil tudi vprašanja uporabe zemljišč in objektov v nekdanji ladjedelnici v Izoli in pojasnil, da na tem območju Slovenska vojska nima prostorskih potreb, prav tako ne načrtuje vojaške infrastrukture. "V okviru ministrstva pa deluje uprava za zaščito in reševanje, ki ima določene potrebe po skladiščih in privezih," je poudaril Korošec.

Upravni odbor DUTB je v začetku februarja sprejel sklep, s katerim vladi predlaga prenos nepremičnin ladjedelnice Izola na državo. Po predlogu slabe banke bi na območju nekdanje ladjedelnice uredili prostore za potrebe vojske, policije, uprav za pomorstvo ter za zaščito in reševanje, agencije za okolje in inšpektorata. V občini Izola podpirajo prenos lastništva območja nekdanje ladjedelnice v Izoli z DUTB-ja na državo, vendar nasprotujejo vojaški dejavnosti, saj na tem območju predvidevajo turistične vsebine.