Letne neto plače, višje od 70.907 evrov, bodo tako v prihodnjih dveh letih obdavčene s 50-odstotno dohodnino. Novela zakona o dohodnini pa tudi za četrtino znižuje posebno osebno olajšavo pri študentskem delu, in sicer na 2477 evrov v letu.

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, je za letos določena pri najmanj 3302,7 evra in je za tiste z najnižjimi plačami lahko višja. Nekoliko manj bodo obdavčene plače, ki so rahlo nad povprečjem, saj je vlada dvignila zgornjo mejo dohodninskega razreda na 27 odstotkov.

Z olajšavami do spodbujanja gospodarstva
Davek od dohodkov pravnih oseb se bo iz dozdajšnjih 20 odstotkov znižal na 17 odstotkov, v prihodnjih letih pa se bo še dodatno postopoma zniževal, dokler ne bo dosegel 15 odstotkov. Od znižanja davka si vlada obeta rast BDP-ja in povečanje zaposlenosti.

Dodatne spodbude za podjetja prinaša možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50 tisoč evrov prihodkov. Tem ne bo več treba dokumentirati dejanskih stroškov, temveč se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek. Med davčne olajšave pa zdaj sodi tudi olajšava za donacije.

Višja obdavčitev kapitalskih dobičkov
Po novem bodo še bolj, s 25 odstotki, obdavčene tudi obresti nad 1000 evri, kapitalski dobički in dividende, ki so bile do zdaj obdavčene z 20 odstotki. Novela zakona o dohodnini širi cedularno obdavčitev tudi na oddajanje nepremičnin v najem.

Najemnine se ne bodo več vštevale v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Pri določanju davčne osnove se bodo za 30 odstotkov znižali priznani normirani stroški, lahko pa se bodo priznali dejanski stroški vzdrževanja premoženja.

Vlada pa je znižala tudi prag za obdavčitev nepremičnin večjih vrednosti. Po novem bodo lastniki nepremičnin v skupni vrednosti nad 500 tisoč evrov plačevali najmanj 0,5 odstotka davka.