O zakonodaji s tega področja so govorili tudi na nedavni koalicijski klavzuri in ji pripisali tretje prioritetno mesto. V tem sklopu si je vlada med drugim zadala nalogo, da sprejme ustrezno novelo zakona, s katero bo dosegla razširjen zaseg in odvzem premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom.
Sprememba je nujna, saj je državni zbor marca lani sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma. Za implementacijo konvencije bo potrebna ustrezna sprememba/prilagoditev slovenske zakonodaje, saj določba o obrnjenem dokaznem bremenu ni v skladu z veljavno zakonodajo in temelji slovenskega pravnega reda.
Slovenija obrnjenega dokaznega bremena (še) ne pozna. V zadnjem primeru, primeru nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža in njegovih sodelavcev, se tako odloča le o zamrznitvi premoženja (v predkazenskem postopku za največ tri mesece, v kazenskem pa za največ šest mesecev), na kar so se vpleteni že pritožili. Zamrznitev pomeni prepoved razpolaganja s premoženjem, kar vključuje odtujitev (prepis) in prodajo morebitnega premoženja. Ali se je sodišče odločilo tudi za prepoved razpolaganja z denarjem na bančnih računih in deleži v družbi Merfin, pa po pisanju Dnevnika še ni znano.
Javna predstavitev mnenj bo sredi februarja in naj bi bila zanimiva tudi zato, ker, tako piše Delo, niti politična niti strokovna javnost ne znata jasno odgovoriti na vprašanje, kako dopolniti veljavne rešitve. Te namreč že omogočajo zaseg premoženjske koristi, pridobljene na nezakonit način, zdaj pa je treba vanje implementirati še inštitut obrnjenega dokaznega bremena.
Najprej zaplemba, nato dokazovanje ...
V večini evropskih držav je zaplemba premoženja kazen, povezana s kazensko obsodbo. Nov pravni instrumet (opredeljen v zgoraj omenjeni konvenciji) pa naj bi omogočal t. i. civilno zaplembo ali zaplembo brez kazenske obsodbe, piše v raziskavi "Obrnjeno dokazno breme", ki so jo pripravili v državnem zboru.
... ob hkratnem znanem 'kriminalnem slogu življenja'
V praksi bi to pomenilo, da bi ob nesorazmerju med premoženjem in prijavljenim dohodkom lastnika premoženja ob hkratnem dejstvu, da ima redne stike z znanimi kriminalci (ta del je v dokumentu posebej pomemben in poudarjen, saj ga je zaslediti tudi med priporočili skupine EU-ja za finančno ukrepanje proti pranju denarja), premoženje zaplenili. V omenjenem primeru naj bi namreč šlo za sum, da je premoženje pravzaprav premoženjska korist, pridobljena s hudimi kaznivimi dejanji.
Po priporočilih EU-ja bi se v primeru tako opredeljenega suma na sodišče, ki zaplembo premoženja lahko odredi, vložilo tožbo na podlagi domneve (za katero pa morajo obstajati utemeljeni razlogi), da premoženje izvira iz kaznivih dejanj. V teh primerih bi bilo dokazno breme obrnjeno in osumljenec bi moral sam dokazati zakonitost izvora premoženja.
Primeri ureditve odvzema premoženja v nekaterih evropskih državah.
Podrobno informacijo preberite v Primerjalnem pregledu Obrnjeno dokazno breme, ki so ga pripravili v DZ-ju.
Avstrija: Premoženje se odvzame osebi, ki je storila kaznivo dejanje in iz tega ravnanja pridobila premoženjsko korist, glede na višino premoženjske koristi. Sodišče lahko storilcu odvzame tudi premoženje, za katerega sklepa, da je pridobljeno iz drugih nedoločenih kaznivih dejanj - gre za delno obrnjeno dokazno breme, saj tožilcu ni treba dokazati, da je premoženje pridobljeno iz specifičnega kaznivega dejanja.
Belgija: Mogoč je odvzem premoženja obsojencu, če to izhaja iz kaznivega dejanja. Odvzame se lahko tudi premoženje, domnevno nezakonito pridobljeno pet let pred obsodbo, razen če obsojenec ali zainteresirana tretja oseba ne izkažeta verjetnosti, da premoženje ne izvira iz kriminalnega dejanja.
Danska pozna popolni in delni odvzem premoženja obsojencu. Sodišče lahko postopke uvede po obsodilni sodbi, če se šele pozneje izkaže, da je šlo za protipravno korist. Država ima 10 let časa za začetek postopka.
Italija obrnjenega dokaznega bremena ne pozna, a v zakonodaji določa, da se v primeru obsodbe ali dogovora (plea bargain) za določena kazniva dejanja, povezana z organiziranim kriminalom, lahko zaplenijo denar, premoženje in drugo, če obdolženec ne more dokazati njihovega izvora.
Nizozemska pozna posebno zaplembo, ki sledi, ko je dovolj dokazov in je verjetno, da je storilec pridobil nezakonito prednost ali korist s storitvijo kaznivega dejanja. Višino koristi oceni sodišče, premoženje pa pripade državi. Obdolženec lahko dokazuje drugače.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje