Mnenja o njegovem predsedovanju so sicer zelo različna, res pa je, da lahko med službovanjem na Erjavčevi ločimo dve izraziti obdobji. Če je prvo minilo v znamenju negodovanja, ker se sploh ni pojavljal v javnosti, je drugo zaznamovala vrsta nenavadnih, skoraj presenetljivih pobud.

Od alternativne medicine do knjižnih uspešnic
Drnovšek se je v bitki s hudo boleznijo med svojim mandatom zatekel k alternativni medicini, zaradi česar so se nekateri v zdravstvu ustrašili, da bodo zgledu sledili številni bolniki. Medtem se je v javnosti razvnela polemika o pravici do obveščenosti o zdravstvenem stanju visokih javnih funkcionarjev.

Po takratnem izboljšanju zdravja je izdal več knjig z duhovno tematiko, ki temeljijo na izročilu vzhodnih filozofij. Misli o življenju in zavedanju, Bistvo sveta in Pogovori so postale z več kot deset tisoč prodanimi izvodi prave uspešnice, dobro pa so se prodajale tudi v tujini. Glas o Drnovšku je segel vse do Brigitte Bardot, ki si je zaželela, da bi tudi v Franciji imeli takšnega predsednika.

Drnovšek je javnost presenetil že s preselitvijo na Zaplano, kjer je živel v pristnem stiku z naravo in se odpovedal skoraj vsemu ugodju današnjega življenja, tudi televiziji.

Spori z Janševo vlado del vsakdanjika
Z vlado premierja Janše se je večkrat zapletel v odkrite spore, med drugim glede financiranja predsednikovega urada. Vlada je tedaj Drnovšku očitala neracionalno porabo sredstev pri zunanjepolitičnih dejavnostih, vendar je po Drnovškovih grožnjah, da se bo na uradni obisk v Španijo odpravil kar z avtomobilom, vlada vseeno popustila in mu dodelila dodatna sredstva za leto 2006. Drnovšek je kljub vsemu odpovedal vsa uradna potovanja vse do konca leta.

Boji so potekali na več frontah, med drugim glede Sove in letalske karte za indijskega zdravilca Sardešmuka Sadananda ali izbire guvernerja Banke Slovenije. Drnovšek je pred poslance pošiljal kandidate, ki niso bili usklajeni s poslanskimi skupinami, kar je močno ujezilo koalicijo, ki je kar po vrsti zavračala predsednikove predloge.

Zunanjepolitično soliranje ni povzročilo večjih premikov
Drnovšek je po nenadni politični preobrazbi predstavil vrsto pobud na zunanjepolitičnem področju. Potem ko je razburkal mednarodno javnost s predlogom za neodvisno Kosovo, se je posvetil diplomatskim prizadevanjem za preprečitev humanitarne katastrofe v Darfurju. V Slovenijo je povabil predstavnike uporniških skupin in sudanskih oblasti, a je bil odziv Sudana in mednarodne javnosti precej medel. Drnovšek je v boj poslal tudi svojega posebnega odposlanca Toma Križnarja, kar je povzročilo nov notranjepolitični zaplet.

Med tujimi državami, ki jih je zdajšnji predsednik obiskal, je tudi Bolivija, kjer se je udeležil zgodovinskega imenovanja prvega predsednika indijanskega rodu, Eva Moralesa. Drnovšek je bil nekajkrat tudi v Indiji, kjer se je srečal z nekaterimi duhovnimi voditelji, hkrati pa septembra 2006 zavrnil potovanje v New York, kjer bi se moral udeležiti rednega letnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Je bilo Gibanje za pravičnost poseg v notranjo politiko?
Na domačem parketu je veliko prahu dvignila ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj. Gibanje, katerega temeljni namen je osveščanje ljudi o različnih družbenih in okolijskih vprašanjih, sicer ni imelo odkritih političnih nasprotnikov, a je del javnosti kmalu po ustanovitvi začel namigovati na Drnovškovo prikrito vključevanje v notranjo politiko.

Z javnostjo je večkrat komuniciral le pred spletne strani gibanja, a je tudi po političnem preobratu v javnomnenjskih anketah ohranil sorazmerno visoko priljubljenost.

Val negodovanja, ki mu je znižalo podporo v javnosti, je sprožila pomilostitev Danila Kovačiča, ki je bil pravnomočno obsojen na 3 leta in 8 mesecev zaporne kazni.

Pravna stroka večkrat v dilemi
Pravne strokovnjake je spravil v dilemo, ko je okleval glede podpisa zakona o azilu, češ da je nečloveški do nezakonitih priseljencev. Čeprav zakoni začnejo formalno veljati šele s podpisom predsednika, nikjer ni izrecno navedeno, da jih je predsednik primoran podpisati. Drnovšek je kljub vsemu popustil in s podpisom omogočil veljavnost zakona.

Drnovšek je le nekaj mesecev pred iztekom mandata kot predsednik republike prvič v zgodovini samostojne Slovenije manjkal na proslavi ob dnevu državnosti, kar je sprožilo negodovanje velikega dela javnosti. Državna protokolarna služba se je tik pred slovesnostjo odločila, da bo častno četo pregledal predsednik državnega zbora France Cukjati. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je udeležbo na proslavi zavrnil zaradi nestrinjanja z obstoječo vladno politiko in zaradi skrb vzbujajočega stanja duha v državi.

Tradicijo je prelomil tudi, ko je zavrnil tradicionalni nagovor pred novim letom in ko se ni udeležil tradicionalnega prednovoletnega sprejema za diplomate. Mediji so manj poudarjali dejstva, kot je bil na primer nenapovedan obisk urgence na silvestrovo, s čimer je želel poudariti pomen skrbi za bolnike, starejše in nemočne med praznovanji.

Drnovšek je vsekakor presenetil s svojo človeškostjo, iskrenostjo in skromnostjo. V spominu nam bo ostal kot predsednik, ki je iz politike skušal izkoreniniti tradicionalne vzorce obnašanja in politiko, vladanje družbi, usmeriti na višjo raven zavesti.