Kot je znano, tedenska vinjeta za osebna vozila stane 15 evrov, mesečna 35 evrov, za letno pa bo odslej treba odšteti 95 evrov. Cena vinjete za motorna kolesa znaša polovico cene za osebna vozila; za motorna kolesa ni mesečnih vinjet, polletne pa stanejo 25 evrov.

Vinjete bo mogoče kupiti na naslednjih maloprodajnih mestih: Petrol, OMV Slovenija, Kompas MTS, Tobačna 3dva, Delo prodaja, Pošta Slovenije, AMZS in na cestninskih postajah. V tujini bodo vinjete na prodaj na vseh večjih prodajnih mestih bencinskih servisov.

Prodanih več kot 3,4 milijona vinjet
Dars je letos do 15. novembra skupaj prodal 3.433.431 vinjet, od tega 849.276 letnih, 536.329 mesečnih in 1.154.812 tedenskih vinjet. Do konca junija so bile v prodaji tudi polletne vinjete, ki so jih prodali 893.015. Cestninski nadzorniki Darsa so od 1. januarja izdali skupno več kot 48.000 plačilnih nalogov.

Skupaj 177,7 milijona evrov prihodkov
V prvih devetih mesecih letos - pri tem velja spomniti, da se je vinjetni sistem cestninjenja 1. julija spremenil - so prihodki od prodaje vinjet znašali 85,3 milijona evrov brez DDV-ja, prihodki od cestnin za tovorna vozila pa 92,4 milijona evrov. V Darsovo blagajno se je torej skupaj steklo 177,7 milijona evrov brez DDV-ja. Tudi vse naslednje številke so brez DDV-ja.

V Darsu do konca letošnjega leta po zelo konservativni oceni predvidevajo približno 220 milijonov evrov skupnih prihodkov od cestnin, po optimistični oceni, ki je precej realna, pa 130 milijonov evrov. Cestninski prihodki bodo približno za desetino višji od lanskih, ko so dosegli približno 202 milijona evrov. Samo od vinjet Dars letos pričakuje med 94 in 98 milijoni evrov prihodkov.

Dars je v celotnem letu 2008, v katerem je bilo sredi leta uvedeno vinjetno cestninjenje, ustvaril 201,6 milijona evrov prihodkov od cestnin, v letu 2007 pa 174,7 milijona evrov. V letu 2007, torej v zadnjem letu, ko je še v celoti veljal prejšnji cestninski sistem, so v cestninskih razredih R1 in R2 (ti so se ob uvedbi novega sistema sredi leta 2008 začeli cestniniti z vinjetami) ustvarili 102 milijona evrov priliva od cestnin, v razredih tovornih vozil (R3 in R4) pa približno 78 milijonov priliva.

Poslovni načrt za leto 2010, ki bo opredelil tudi načrtovane prihodke od cestnin za prihodnje leto, je trenutno v sklepni fazi priprave. Ocena prihodkov od vinjet v letu 2010 je za zdaj približno 115 milijonov evrov, pojasnjujejo v Darsu.

Čez štiri leta elektronsko cestninjenje
Vlada ukinitev vinjet kot načina cestninjenja predvideva najkasneje v začetku leta 2014. Tako predvideva nov akcijski načrt za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, ki ga je vlada sprejela pretekli četrtek.

V elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku morajo biti leta 2012 vključena vsa vozila, pri čemer je za osebna vozila dopuščeno prehodno obdobje. Tako naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 za osebna vozila v uporabi t. i. elektronska vinjeta. Ta naj bi v prehodnem obdobju še vedno omogočala zgolj časovno cestninjenje, kot ga omogoča zdajšnja vinjeta, navajajo v Darsu.

Tovorna vozila odslej cestninjena glede na emisijski razred
S 1. januarjem pa bodo tovorna vozila cestninjena glede na emisijski razred EURO. S tem dnem bo omogočeno plačevanje diferencirane cestnine glede na razred EURO za vozila tretjega in četrtega cestninskega razreda, če bodo cestnino plačevala prek elektronskih tablic ABC ali s karticama Darsa oziroma Dars Transporterja. Pri plačevanju cestnine s kreditnimi karticami ali gotovino diferencirano cestninjenje ne bo mogoče.

Za vozila tretjega cestninskega razreda (R3) bo elektronsko cestninjenje s tablicami ABC uvedeno 1. januarja 2010, za vozila četrtega cestninskega razreda (R4) pa je bil takšen način cestninjenja uveden že 1. oktobra 2008.

130 milijonov evropskega denarja oziroma 60 odstotkov predvidenega zneska
Evropska komisija je doslej za obdobje 2007-2013 izdala odločbe o dodelitvi sredstev iz kohezijskega sklada za financiranje gradnje slovenskih avtocest v višini 130 milijonov evrov. To je približno 60 odstotkov skupnega predvidenega zneska v programskem obdobju v višini 221,7 milijona evrov.

Zadnjo odločbo za avtocestni projekt v Sloveniji je Evropska komisija izdala pred kratkim. Nanaša se na 19,8-kilometrski avtocestni odsek Slivnica-Draženci, ki ga je Dars odprl sredi julija letos.

Za odsek Slivnica-Draženci skupaj 130 milijonov evrov
Izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2007-2013 je sicer določeno v operativnem programu razvoja okolijske in prometne infrastrukture. Za gradnjo avtocest ta določa štiri prednostne projekte, za katere je predvideno sofinanciranje Evropske komisije v skupni višini 221.736.667 evrov. Komisija je z odločbami, vključno s projektom Slivnica-Draženci, do danes odobrila skupno 129.950.412 evrov.

Lani je bila pridobljena odločba Evropske komisije o dodelitvi sredstev višini 41,6 milijona evrov za projekt pomurske avtoceste Beltinci-Lendava. Vsa dodeljena sredstva za ta projekt so bila Darsu že izplačana. Za gradnjo podravskega avtocestnega odseka Slivnica-Draženci je Komisija z odločbo 12. novembra letos, ki je pogoj za nadaljnje postopke v zvezi s koriščenjem evropskih sredstev, Darsu dodelila skupno 88,3 milijona evrov.

Še dva odseka v postopku za dodelitev sredstev
Vlogo za pridobitev sredstev za dolenjski odsek Pluska-Ponikve v vrednosti 54,9 milijona evrov je Dars že posredoval Evropski komisiji, za odsek dolenjske avtoceste Ponikve-Hrastje v vrednosti 36,8 milijona evrov pa je vloga v postopku pregleda in potrjevanja pred posredovanjem Evropski komisiji.

V programskem obdobju 2007-2013 Evropska komisija potrjuje le velike projekte. To so projekti, ki so sofinancirani iz kohezijskega sklada ali evropskega sklada za regionalni razvoj, njihova skupna vrednost pa presega 25 milijonov evrov na področju okolja in 50 milijonov evrov na področju prometa. Projekte pod tema vrednostima potrjujejo države članice.

Tretji veliki projekt na področju okolja in prometa v tem programskem obdobju
Projekt avtoceste Slivnica-Draženci je tretji velik projekt Slovenije na področju okolja in prometa v novem programskem obdobju. Prvi je bila zgraditev približno 116 milijonov evrov vrednega avtocestnega odseka Beltinci-Lendava, za katerega je Evropska komisija odločbo izdala julija lani, drugi pa projekt regionalnega centra za ravnanje z odpadki v osrednjeslovenski regiji, za katerega je Komisija odločbo izdala aprila letos.

Podatki o kohezijskih sredstvih za slovenske avtoceste v obdobjih 2004-2006 in 2007-2013 pokažejo, da je Evropska komisija od skupno predvidenih sredstev v višini 267,9 milijona evrov do danes z odločbami za posamezne avtocestne projekte odobrila skupno 176,1 milijona evrov, od tega je Dars že dobil 146,8 milijona evrov.