"To je bilo leto hude lekcije za premierja Goloba, za njegovo afektirano, egomansko politično vodenje in ne nazadnje za obe koalicijski stranki. Za Levico, ki se uči oblasti, in izkušeno SD, ki se zdi v defenzivi in tihem nezadovoljstvu znotraj te vlade," razmišlja odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik, ki s kirurško natančnostjo secira težave, na katere so dobesedno čez noč naleteli politični novinci, in tiste, ki so si jih nakopali sami. Lanske volitve so bile po njegovih besedah "zgodovinske, prelomne ali vsaj v novejši politični zgodovini precej signifikantne z velikimi političnimi vložki": "V opozicijo so potisnile Janeza Janšo in ponovno prinesle novega odrešitelja za levo liberalno politično telo – novo stavo v slovenskem političnem pokru."

Burno povolilno leto

Glede na res izjemen volilni rezultat Gibanja Svoboda in glede na razmerja politične moči med opozicijo in koalicijo se je zdelo, da bo prišlo mirnejše politično obdobje. A Stepišnik spomni, da se je protiudar Janeza Janše v obliki zakonodajne in referendumske ofenzive začel že dan po volitvah.

"In ne nazadnje v zadnjih tednih ne glede na trojni referendumski poraz in nekatere druge poraze slovenske politične desnice gledamo protiofenzivo in bitko na številnih frontah – opozicijo, ki skuša najesti temelje Golobove vlade, ki se je v tem letu v notranjih razmerjih in s snedenimi obljubami sama spravila v bistveno težji položaj," na kratko zaokroži leto dni po volitvah Stepišnik in spomni, da je opozicija po hudih porazih mandat takoj začela s polnimi obrati, prvo povolilno leto je tako tempo dogajanja diktiral politično bolj izkušen SDS, vladna stran je temu bolj ali manj samo sledila. Vendar pa je to vseeno šele začetek. Koalicija je (za zdaj) trdna, tudi praske v Gibanju Svoboda, ki še vedno ni klasična stranka z jasno notranjo strukturo, javnosti še niso vidne.

Večja davčna bremena ob visoki inflaciji

Po letu dni tako lahko po mnenju urednika Večera celotno politično igro zavrtimo od začetka. "Pozicije so zdaj precej drugače razporejene, a mislim, da smo še precej daleč od razmer, ki bi nakazovale širšo politično krizo, ki jo mogoče v nekih apokaliptičnih scenarijih slika vodja opozicije," meni sogovornik in dodaja: "Zdi se, da je inflacijski primež osnovni kontekst, znotraj katerega je treba ocenjevati razmere v slovenski družbi in politiki. Ljudje so v zadnjem letu občutili draginjo, varnostno krizo z vojno v Ukrajini na način, da je ta zarezala v njihova vsakdanja življenja."

Zato meni, da je v tem času napovedovanje projektov, ki niso eksistencialno nujni in so bili skomunicirani tako, da so ljudem napovedovali še večji davčni primež, izrazito neprimerna in popolnoma napačna politika. "Zdi se mi, da se je Golobova vlada ujela v zanko inflacije obljub in časovnic. To je mendžerska logika kratkoročnih ciljev, a politika je bistveno bolj zapletena."