Med vzroki za zvišanje je Saša Jazbec s finančnega ministrstva navedla avgustovske poplave.

Predlog odloka zvišuje zgornje meje dovoljenih odhodkov v letu 2023 za tri od štirih javnih blagajn: pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin, ne pa tudi državnega proračuna.

Povečanje dovoljene zgornje meje porabe za lokalne enote države je Saša Jazbec pojasnila s poplavami. "Občine so imele dodatne stroške z intervencijskimi ukrepi," je dejala. Dodatna sredstva za te namene so že prejele od države, ker pa ne bodo vsega denarja porabile do konca leta, bodo namesto izravnanih proračunov imele letos presežek v skupni višini 0,2 odstotka BDP-ja.

Proračuna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ostajata kljub zvišanju zgornje meje porabe za 50 oz. 90 milijonov evrov uravnotežena. Prvemu se sicer višji odhodki dopuščajo zaradi višje uskladitve pokojnin od predvidene, drugemu pa zaradi doseženih dogovorov o plačah in valorizacije cen zdravstvenih storitev.

Za državni proračun vlada manj kot dva meseca pred koncem leta ne predlaga sprememb, se pa zaradi zvišanja zgornje meje porabe preostalih treh javnih blagajn zvišuje zgornja meja celotnih javnofinančnih izdatkov za leto 2023. Ti bodo lahko znašali 30,5 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi se konec leta ustavil pri 4,5 odstotka BDP-ja.

Člani odbora na predlog sprememb odloka, ki ga bo DZ potrjeval na redni novembrski seji, niso imeli pripomb. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je opomnil, da že četrta sprememba odloka nakazuje zgolj formalistični in ne vsebinski pristop k srednjeročnemu proračunskemu načrtovanju. To je po njegovem mnenju slaba popotnica za pričakovane spremembe ekonomskega upravljanja v EU-ju, kjer bo osrednje mesto zavzemal štiriletni javnofinančni načrt.