Glede na prvotni predlog je med drugim omejena možnost zahtevanja odškodnine in s tem tudi skupni znesek, ki bi lahko bremenil državo.

Odbor je z glasovi koalicijskih članov sprejel dopolnila k 21 od 25 členov in tudi spremenil naslov zakona. Ta se po sprejetem dopolnilu glasi zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008. V prvotnem predlogu je bilo obdobje določeno med 23. 7. 1999 in 16. 11. 2011.

Državni svet želi s predlogom zakona rešiti problematiko družbenikov družb, ki so bile na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 izbrisane po uradni dolžnosti, pri čemer so družbeniki in delničarji prevzeli neomejeno solidarnostno odgovornost za njihove obveznosti, je povedal državni svetnik Mitja Gorenšček. Z odškodnino ne bi dosegli le finančnega, ampak tudi moralno zadoščenje, je menil.

Država je iz sodnega registra izbrisala več kot 10.000 podjetij, ki so po veljavnih merilih veljala za nedelujoča. Hkrati pa je zakon obveznosti družb prenesel na njihove družbenike, ki so morali dolgove odplačevati z osebnim premoženjem.

Predlog po sprejetih dopolnilih določa, da bodo lahko upravičenci postopek za uveljavitev zahtevka začeli z vložitvijo predloga za poravnavo pri državnem odvetništvu (ne z vložitvijo zahtevka za odškodnino pri upravni enoti). Če sporazum o poravnavi ne bo sklenjen, bodo lahko upravičenci vložili tožbo pri pristojnem sodišču.

Vsaka oblika povračila vrednosti škode bo omejena na 60 odstotkov ugotovljene višine škode (prvotni predlog je navajal različne odstotke ugotovljene škode glede na vrsto premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku). V dopolnjenem členu pa so ohranili določbo, da bo lahko odškodnina znašala 100 odstotkov ugotovljene škode v primeru, ko je bila za poplačilo obveznosti prodana nepremičnina, v kateri je družbenik živel.

Po dopolnjenem predlogu bodo morali upravičenci dokazati, da so izvedli razpoložljive dejavnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti niso mogli preprečiti. Odškodninska terjatev se bo lahko obrestovala od dne vložitve tožbe po tem zakonu (ne od nastanka škode). Koalicijsko dopolnilo je črtalo določbo, da se v postopkih po tem zakonu ne bi uporabljale določbe o zastaranju terjatev iz obligacijskega zakonika. Odškodnine se bodo lahko izplačevale po 1. januarju 2023.

Po sprejetem dopolnilu v postopkih ne bo mogoče uveljavljati nepremoženjske škode za duševne bolečine, škode zaradi izgubljene podjetniške zmožnosti ali kakršne koli druge posredne škode.

Medtem ko je bila v prvotnem predlogu višina sredstev, ki bi jih lahko za odškodnine namenila država, ocenjena na od 300 do 400 milijonov evrov, je po dopolnitvah na okoli od 12 do 45 milijonov evrov, so izračunali predlagatelji. Gorenšček je dejal, da se je ocenjeni znesek znižal, med drugim zato, ker so upravičenci bistveno znižali pričakovanja, marsikdo je obupal nad pravno državo in ne hrani več dokumentacije.

Franc Breznik (SDS) je dejal, da so bile zakonske določbe iz leta 1999 "eden največjih zločinov", najbolj odgovorni pa da so bili tedanji predsednik Slovenskega sodniškega društva Aleš Zalar, tedanji finančni minister Mitja Gaspari in tedanja državna podsekretarka na finančnem ministrstvu Nina Plavšak. Po njegovem mnenju bi bilo treba predlagani zakon sprejeti zato, da bi dali znamenje, da se bodo krivice popravile in da se takšne anomalije ne bodo več dogajale. Državni proračun ni vreča brez dna, je priznal, so pa z dopolnili postavili določene meje.

Mihael Prevc (NSi) je dejal, da so imeli v NSi-ju, tako kot tudi vlada, na začetku pomisleke, da pa so prepričani, da je državni svet predlog vložil dobronamerno in da se da z dopolnili predlog izboljšati.

Proti je glasoval le Robert Polnar (DeSUS). Kot je med drugim menil, je vlaganje zakonov z nepredvidljivimi finančnimi posledicami za proračun v času povečevanja odhodkov in javnega dolga med epidemije neprimerno in neresno. S številnimi dopolnili se je prvotni namen predlagatelja popolnoma spremenil, je dejal.

Boštjan Koražija (Levica) je dejal, da predloga ne podpirajo, in menil, da je šlo v večini primerov za izbris "zombi podjetij", ki so imela blokirane račune, niso imela premoženja in niso pošiljala letnih poročil, večinoma pa so bili izbrisi upravičeni. Tudi on je ocenil, da čas za takšen zakon ni pravi, saj da bodo z njim zvrtali dodatno luknjo v proračun.

Vlada v mnenju, ki ga je posredovala DZ-ju, predloga ni podprla. Kot je danes dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš, so do predloga zadržani, med drugim zaradi pomanjkljivosti glede opredelitve pravice do izplačila škode in vpliva na ekonomsko ter fiskalno politiko.

Direktor Zasebnega zavoda za zaščito podjetništva Janez Mohorič je med drugim zakonu iz leta 1999 očital retroaktivnosti in suspendiranje sklepov sodišč, pravnik Šime Ivanjko, ki je napisal knjigo o prisilnem izbrisu pravnih oseb, pa je poudaril okoliščine sprejemanja omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejemal na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Meni, da bi lahko s sprejemom predlaganega zakona vrnili zaupanje v pravo.