V razpravi so sicer na dan prišle različne ocene vpliva sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva.

DZ je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, ne pa tudi del, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Ker bo črtanje omenjene določbe zvišalo stroške delodajalcev oz. znižalo neto prejemke zaposlenih, je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024, v prehodnem obdobju pa naj bi se preučilo vpliv sprememb na konkurenčnost tega dela gospodarstva in po potrebi predlagalo ukrepe.

Kot je danes v imenu predlagateljev, poslanske skupine NSi, dejal Aleksander Reberšek, ne nasprotujejo temu, da bi bili prispevki plačani od prejete plače, želijo pa preprečiti nekonkurenčnost storitvenoizvoznega dela gospodarstva in zagotoviti dodatni čas socialnim partnerjem za oblikovanje rešitve, sprejemljive za vse.

Ob tem je povzel raziskavo iz leta 2020, izvedeno med 58 izvozniki storitev, po kateri jih je 44,8 odstotka kot najbolj verjetno posledico sprememb dosedanje ureditve plačevanja prispevkov za napotene delavce omenilo selitev podjetja v tujino. Povzel je še izračune delodajalcev, da bi se v tem primeru neto izplačila delavcev ob enakih bruto plačah znižala za med 13 do 14 odstotki, strošek plač za delodajalca pa povečal za okoli deset odstotkov. Če bi delavec ohranil neto plačo, pa naj bi se strošek plač za delodajalca povečal za okoli 30 odstotkov.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je spomnil, da Slovenija s trenutno ureditvijo krši načelo EU-ja glede enake obravnave vseh delavcev in nudi nedovoljeno državno pomoč. "EU je dosledno terjal ukrepanje in grozil s sankcijami," je poudaril. Konkurenčna prednost slovenskih podjetij je pomembna, a ne more temeljiti na nižjih socialnih prispevkih nekaterih kategorij delavcev, ki imajo zato tudi nižje pravice, v prvi vrsti nižjo pokojnino, je dodal.

Ob tem je delodajalske ocene o posledicah sprememb označil za nerealne. Junijska analiza ministrstva za finance, pripravljena na podlagi REK-obrazcev iz leta 2021, je namreč po njegovih besedah pokazala, da se bodo stroški dela na račun črtanja določbe v pokojninskem zakonu zvišali za okoli 18 milijonov evrov, kar naj bi za posameznega delodajalca letno pomenilo nekaj več kot 7700 evrov. Kompenzacijski ukrepi za gospodarstvo naj zato ne bi bili potrebni.

V državnem svetu so predstavniki interesov delodajalcev predlog novele zakona podprli, saj so po marcu letos zaznali že 20 selitev podjetij na Hrvaško, v Avstrijo in Nemčijo. Proti pa so predstavniki interesov delojemalcev, ki so navedli ne le, da je trenutna ureditev slaba za delavce, temveč tudi, da Hrvaško kmalu čakajo podobna opozorila Evropske komisije, kot jih je bila deležna Slovenija, v Avstriji pa da res obstaja posebna davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev, a le v določenih izrednih razmerah in ob ostrih pogojih, je povedala državna svetnica Monika Ažman.

Prav tako je tematika razdelila tudi poslance. Predlog novele so podprli v SDS-u, pri čemer je Dejan Kaloh menil, da so bili delodajalci, ki so jim bile obljubljene kompenzacijske rešitve, "speljani na led".

V SD-ju, od koder izhaja minister za gospodarstvo Matjaž Han, medtem črtanje določbe pokojninskega zakona podpirajo, si pa želijo, da bi se prej našlo ustrezno kompenzacijsko rešitev. To bi bilo mogoče tudi v okviru širših davčnih sprememb, ki se obetajo, je dejal Soniboj Knežak. Njihova poslanska skupina je zato vložila amandma k predlogu novele, s katerim bi prehodno obdobje podaljšali za pol leta, a so ga poslanci zavrnili.

V preostalih koalicijskih strankah, Svobodi in Levici, so namreč vztrajali, da je bilo časa za rešitve dovolj. Jurij Lep (Svoboda) je ob tem povedal, da je med 27.000 napotenimi delavci v resnici le pol Slovencev, polovica pa je tujcev, ki sploh ne prispevajo v slovenske blagajne, Milan Jakopovič (Levica) pa, da ne bo privolil v "izsiljevanje" delodajalcev.