15. septembra bi praznovali kot dan vrnitve Primorske k matični domovini, 23. novembra pa kot dan Rudolfa Maistra.

Vrnitev Primorske k matični domovini je spomin na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, na dan Rudolfa Maistra pa bi se spominjali prevzema vojaške oblasti v Mariboru, s čimer so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje. Vlada tudi predlaga, da bi dozdajšnji dan samostojnosti, 26. december, preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Na predlog petih poslancev iz Prekmurja pa je odbor podprl uvedbo 17. avgusta kot dneva združitve prekmurskih Slovencev z matico.

DZ naj bi zakon o novih praznikih obravnaval konec meseca, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn pa ne pričakuje zapletov.

Proslava že v koledarju prireditev
15. september je vlada že uvrstila v koledar državnih proslav, kmalu pa bo uradno postal praznik Vrnitve Primorske matični domovini.

Jugoslavija in Italija sta februarja 1947 podpisali Pariško pogodbo, ki je začela veljati 15. septembra. Z njo so v večji meri popravili rapalsko mejo po prvi svetovni vojni, ki je od domovine odrezala okoli 300.000 Slovencev. Vprašanje Primorske je dokončno rešil Londonski sporazum leta 1954 in kasneje osimski sporazumi.

Vlada je jutrišnjo proslavo v Portorožu, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša, še pred uredno potrditvijo praznika uvrstila na koledar državnih proslav. Proslava bo vsako leto v drugem primorskem kraju.

Borci grozijo s protestom
Predstavniki zveze borcev pred portoroškim avditorijem napovedujejo protest, saj trdijo, da jih protokol neupravičeno ni povabil k sodelovanju na proslavi in udeležbi.