Člani parlamentarnega odbora za delo so obravnavali besedilo zakona, ki vsebuje več kot 430 členov, vloženih je približno 200 dopolnil, od tega več kot polovica koalicijskih. Odbor je že obravnaval 66 členov in njim pripadajoče amandmaje, razprava pa se bo predvidoma nadaljevala v četrtek dopoldne.

Podprt predlog sindikata, ne vlade
Amandma, ki so ga kot stališče sindikatov predlagali nepovezani poslanci Andrej Magajna, Franc Žnidaršič in Vili Rezman ter Julijana Bizjak Mlakar (SD) in je bil sprejet, pravi, da "Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska)"

Po predlaganem 27. členu vlade bi se za starostno pokojnino brez odbitkov postopoma uveljavila starost 65 let. Moški bi morali imeti 40 let pokojninske dobe, ženske pa 38 let. Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let in ima 43 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki je dopolnila 58 let in ima 41 let pokojninske dobe.

Sprejeto je bilo tudi dopolnilo koalicije, da bi se pogoji za tiste, ki so začeli delati zgodaj, zaostrovali počasneje, in sicer namesto predlaganih šestmesečnih korakov s štirimesečnimi koraki.

Podaljšanje pokojninske dobe je nujno
Predstavnik konfederacije Pergam je opozoril na pomen 27. člena, saj "govorimo o širokem krogu delovnih mest, ki jih ni mogoče opravljati toliko let". "Menimo, da je kot generalna klavzula 43 oz. 41 let preveč, ker se delovna sila preprosto izmuči." Zato predlagajo daljše prehodno obdobje.

Minister Ivan Svetlik meni, da so potrebne spremembe, saj je nujno, da se delovno dobo podaljša in tako omogoči, da so pritoki v pokojninsko blagajno večji in posledično tudi pokojnine višje.

Andrej Magajna, eden izmed predlagateljev amandmajev k tej točki, je dejal: "Vsi se strinjamo, da je treba pokojninsko dobo podaljševati, vendar pri tistih, ki so tega sposobni. Kdor bo zmogel, bo delal naprej. Tisti, ki pa ne more, ga pa ne smemo kaznovati. Pristop z malusi je zgrešen."

Sprejete dopolnitve, ki se nanašajo na starševstvo in služenje vojaščine
Amandma k 28. členu ureja znižanje starostne meje za otroke, in sicer se na novo ureja možnost znižanja za več otrok, in ne več zgolj za tri, kot je bilo predlagano. Dodatno ureja tudi sorazmernost uveljavitve pravice v primeru, če sta bila oba starša upravičena do prejemkov za čas skrbi za otroke.

Upoštevano je tudi nižanje starosti za moške, ki so bili vpoklicani na služenje obveznega vojaškega roka, in sicer se jim zniža starost za 3/4 obdobja služenja od starosti 65 let.

V pokojninsko osnovo upoštevanih 30 let
Poslanski skupini SDS in SLS sta vložili amandma s predlogom, da se ne upošteva najugodnejših "zaporednih" 34 let v pokojninsko osnovo, saj je povišanje iz veljavnih 18 let na 24 let primerno in sledi ideji, da je višina pokojnine čim bolj odvisna od vplačanih prispevkov. Predlagan sistem zvišanja na 34 let bi namreč prizadel mlade višje in visoko izobražene ljudi, ki v svoji karieri napredujejo od nižje plačanih na višje plačana delovna mesta.

Podaljšanje z 18 na 34 let bi bilo nesprejemljivo tudi zato, ker je predlagatelj brez obrazložitve spremenil pojmovanje tega obdobja. Spomladi letos je namreč minister zagotovil, da se bodo za izračun pokojninske osnove po novem upoštevale plače, od katerih so bili plačani prispevki "iz katerih koli 34 let zavarovanja". Šlo naj bi za 34 najugodnejših in ne zaporednih let. Vendar se je nato izkazalo, da gre v resnici za zaporedna leta, kar je seveda po besedah predlagateljev amandmaja nesprejemljivo.

Sprejet je bil amandma, da se v pokojninsko osnovo upošteva 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo za zavarovanca najmanj ugodna tri leta.