Koalicija pozdravlja potezo vlade za hitro obnovo in normalizacijo razmer, opozicija pa vladi očita počasnost postopkov in dodatne obremenitve gospodarstva. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je povedal, da je predlog zakona eden od ključnih okvirov za začetek tretje faze, to je saniranje razmer po veliki naravni nesreči 4. avgusta. "To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče in s katerim pričakujemo, da bomo lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva," je poudaril.

Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Zakon definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči, je naštel Šefic.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je o predlogu zapisala obširno mnenje. Poudarila je odstop od zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski v letih od 2021 do 2026, ki je določen v 47. členu predloga zakona. Ta ukrep ne sodi v ta predlog, je opozorila, poslanska skupina SDS-a pa je vložila dopolnilo za črtanje tega člena. A Šefic je pojasnil, da s tem obseg sredstev in načrti ostanejo enaki ter da s tem zagotavljajo stabilnost pri opremljanju vojske.

Koalicijske poslanske skupine so k predlogu zakona predlagale številna dopolnila, ki po navedbah zakonodajno-pravne službe v veliki meri upoštevajo njihove pripombe. A kot je opozoril Zvonko Černač iz SDS-a, so dopolnila vložena k dvema tretjinama členov, veliko so jih dobili tik pred zdajci. Ker jih niso mogli preučiti in o njih opraviti vsebinske razprave, se bodo ob glasovanju vzdržali, je napovedal.

Kljub temu je odbor vsa koalicijska dopolnila sprejel, medtem pa je zavrnil predloge dopolnil NSi-ja. Od predlogov SDS-a je podprl enega, in sicer, da bo moralo Računsko sodišče vsako leto opraviti revizijo pravilnosti in smotrnosti porabe sredstev po tem zakonu.

Opozicijski poslanci so opozorili na pomembnost nadzora in na to, da predlagani zakon ne predvideva, da bi nadzor nad porabo sredstev izvajalo Računsko sodišče. "Zakon ga ne predvideva, a ga ne izključuje," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič. Predlog pa ima po njenem mnenju pomembno določilo, da je treba oddajati polletna poročila ter primerjavo dejanskega izvajanja projektov in njihovih načrtov.

V SDS-u in NSi-ju po besedah Černača in Jerneja Vrtovca nasprotujejo dodatni obremenitvi gospodarstva, saj predlog med drugim prinaša petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo uporabljala razlika od zdajšnje 19-odstotne stopnje. A v Levici jih veseli, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in to nadomestila s tem davkom ter z davkom na bilančno vsoto bank. Tega po besedah Lenarta Žavbija pozdravljajo tudi v Svobodi.

Soniboj Knežak iz SD-ja je pozdravil, da predlog vključuje razvojno komponento. Po njegovem mnenju sicer ne obravnava vsega, a to se lahko dopolni, je ocenil. Milan Jakopovič iz Levice je povedal, da predlagani zakon podpirajo, a imajo do njega nekaj pričakovanj. To je, da do plenarne seje DZ-ja, ki bo sredi decembra, obravnava predlog za prenos zemljišč s Slovenskega državnega holdinga na državo ali občino, je dejal.

Tretja razvojna os bo razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt

Opozicija je želela, da občine oz. lokalne skupnosti prevzamejo v upravljanje vodotoke drugega reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.

Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS-a za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so podrobneje opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.

Mehanizmi za hitrejšo obnovo po ujmi

Vlada je zakon pripravila dobre tri mesece po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države. Vzpostavil naj bi mehanizme za hitrejšo obnovo po ujmi, zaščito pred naravnimi nesrečami v prihodnosti in pospešitev razvoja na prizadetih območjih.

Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in viri za financiranje obnove.

Kot dodatne vire za to predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v vrednosti 0,2 odstotka ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja, del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje.

Med ukrepi so med drugim poroštvena shema za fizične osebe za obnovo poškodovanih objektov in za financiranje gradnje nadomestitvenih objektov, poroštvena shema za posojila s kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere v višini 30 odstotkov za gospodarstvo ter spodbude za naložbe. Predlog ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje in posega tudi na področje razvoja.

Podprli uvedbo minimalnega davka za podjetja

Odbor DZ-ja za finance je brez glasu proti podprl predlog zakona o minimalnem davku, po katerem bi za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedli novo obdavčitev. Gre za prenos evropske direktive, za kar ima Slovenija čas do konca leta.

Članice EU-ja so se na začetku lanskega decembra dogovorile o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki. Svet EU-ja je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo, ki jo morajo države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra.

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, gre za povrhnji davek, ki ga ne smemo enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Nova obdavčitev po navedbah ministrstva obravnava davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Gre za problematiko, na katero opozarjajo že leta, je dejal Soniboj Knežak (SD). "Že več let opozarjamo na to izogibanje multinacionalk, ki ne samo Sloveniji, temveč tudi drugim državam Evropske unije poberejo večmilijardne zneske," je poudaril.

Ukrep bo po mnenju Monike Pekošak (Svoboda) zaščitil tudi slovenska podjetja, ki težko konkurirajo večjim korporacijam. "Velikokrat se res dogaja, da zaradi preusmeritve prometa in dobičkov v države, kjer so obdavčitve manjše ali celo ničelne, država ne pobere tistih sredstev, ki bi jih morala," je dejala.

"Zelo pomembno je, da se vsi zavedamo, da je izogibanje davkom pravzaprav pot v zmanjšano kakovost življenja. Zmanjšuje namreč sredstva, ki jih imamo za šolanje, zdravstvo in infrastrukturo," je dodala.

Po predlogu se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki so v Sloveniji.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od desetih milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo 31. decembra 2023.