Predlog novele, ki ga niso podprli le v SDS-u, med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti in ureja elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi.

Kot je pojasnil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi, je osnovni namen novele odprava ugotovljene neustavnosti, povezane z opredelitvijo varovalnih pasov za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s tovrstnimi sredstvi.

Razlog za noveliranje je tudi izvajanje evropske uredbe, ki od poklicnih uporabnikov zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od leta 2026. Kot je pojasnil Kosi, bodo lahko ti uporabniki v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030 prenos teh podatkov v predpisani elektronski format vnesli enkrat letno.

Predlagana novela vključuje rešitve glede opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike, izdelave evidenc nakupa fitofarmacevtskih sredstev in zahtev glede prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev, je dodal Kosi.

Predlog zakona določa še opredelitev poklicnega uporabnika, ki je vezana na registrirana kmetijska gospodarstva in pravne ter fizične osebe, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za izvajanje svoje dejavnosti, ter omejuje nakup teh sredstev za poklicno rabo samo na te uporabnike.

DS predloga ni podprl zaradi več zadržkov. Med drugim menijo, da se zmanjšanje birokracije ne kaže v praksi in da evropska uredba ne zahteva evidentiranja osebnih podatkov kupcev fitofarmacevtskih sredstev, kot jo predvideva novela, je povedal predsednik komisije DS-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je povedal, da je KGZS dejavno sodeloval pri pripravi zakonodaje. Je pa tudi on poudaril evidence nakupov in zbiranje osebnih podatkov pri nakupih, kjer s pripravljavci zakonodaje niso našli skupnega jezika.

V koaliciji so predlog podprli, saj menijo, da gre za korak v pravo smer pri nadzoru uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

"V Sloveniji smo v preteklosti dosegli velik napredek pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Pozdravljam zakonsko spremembo za nadaljnje izboljšave. Dobro je tudi, da zakon vsebuje prve rešitve za uporabo brezpilotnih letalnikov," je dejal Tomaž Lah (Svoboda).

Da predlog zakona določa tudi opredelitev poklicnega uporabnika, je pozdravila Tatjana Greif (Levica). "Pomembno je, da si prizadevamo za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, saj ta sredstva povzročajo veliko okoljsko škodo," je dejala.

V NSi-ju so izrazili nekaj pomislekov glede zakonodaje, a so bili na koncu mnenja, da je treba zaupati stroki, ki je pripravila predlagano zakonodajo. Je pa Jožef Horvat poudaril, da bi bilo treba nakupe pesticidov nadzorovati na evropski ravni, saj obstajajo primeri, ko katerega sredstva ni mogoče kupiti v Sloveniji, se ga pa da v tujini.

Na to so opozorili tudi v SDS-u, kjer jih je zmotilo tudi, da se zakonodaja zaostruje bolj, kot to želi EU. Prav tako menijo, da prinaša še več administracije. "Treba je postopno zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev, če želimo zaščititi naravo, a ne smemo s tem zmanjševati pridelkov in samooskrbe," je poudaril Jožef Lenart (SDS).

Njegov strankarski kolega Andrej Poglajen je pojasnil, da v SDS-u predlagane novele ne bodo podprli, saj menijo, da gre znova za "tolčenje po prstih slovenskih kmetov".

DZ bo predlog novelo obravnaval po rednem postopku.