Predlog je SDS vložil po tem, ko so sodniki v okviru stopnjevanja protestnih dejavnosti napovedali možnost nesodelovanja v komisijah.

Kot je v uvodu pojasnil Branko Grims (SDS), je trenutna ureditev do neke mere krivična, saj je mogoče zunaj sodniških vrst najti ljudi, ki so bolj strokovni na področju pravnega poznavanja volitev in z njimi povezane problematike. Predlog kot pogoj za predsednike komisij določa visoko pravno izobrazbo, zahteva pravosodni izpit in vsaj deset let delovnih izkušenj, je povzel.

Marko Zidanšek je v imenu državnega sveta dejal, da so nekateri člani komisije DS-ja za državno ureditev predlogu izrazili podporo, saj predstavlja varovalko v primeru uresničenja napovedi sodnikov, da zaradi neizvrševanja ustavne odločbe o uskladitvi sodniških plač ne bodo sodelovali pri pripravah na evropske volitve.

So pa nekateri člani poudarili, da je bila ta vloga sodnikom v preteklosti zaupana, ker predstavljajo avtoriteto, zakonodajalec pa je na ta način želel zagotoviti neoporečnost volitev. To zaupanje bi bilo lahko v primeru drugih strokovnjakov pod vprašajem, saj delajo v različnih organih in podjetjih, zato bi lahko prihajalo tudi do nasprotja interesov. Komisija je sicer predlog zakona podprla, je sklenil Zidanšek.

Predstavnica zakonodajnopravne službe Katarina Kralj je povedala, da je sestava volilnih komisij pomembno ustavnopravno vprašanje, saj skrbijo za zakonitost volilnih in referendumskih postopkov. Zakonodajnopravna služba je po besedah Kralj opozorila še na ustavno nedopustnost spreminjanja volilnih opravil po razpisu volitev, saj je dan razpisa evropskih volitev že nastopil.

Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je spomnil, da so se zaradi sodniškega bojkota volitev in odstopov tajnikov in njihovih namestnikov na Upravni enoti Ljubljana spopadali z nekaj težavami, a so te teme uspešno zaprli. "Ta trenutek določena opravila že potekajo in vsi sodniki, ki so na svojih funkcijah, sodelujejo," je zagotovil.

V zadnjem tednu sta se po Zorčičevih besedah zgodila odstopa v okrajnih volilnih komisijah v Šentjurju in Mariboru, vendar zakon predvideva, da v takšnih primerih predsednika volilne komisije nadomesti njegov namestnik. Zato Zorčič meni, da je zadeva zakonsko urejena, DVK pa ima tudi določene vzvode, da zagotovi delovanje vseh okrajnih volilnih komisij, zato ni potrebe po spremembi zakona.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič meni, da skuša SDS s tem predlogom zmanjšati zaupanje v volilni sistem in prikazati sodnike kot krivce, ki državljanom omejujejo volilno pravico. To je pripisala zameri SDS-a do sodnikov. Ob tem je navedla stališče Beneške komisije, ki v zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah določa, da se temeljni elementi volilnega sistema ne bi smeli spreminjati manj kot eno leto pred volitvami.

V SDS-u so sicer predlog, po katerem bi lahko bili predsedniki in njihovi namestniki v skoraj vseh volilnih organih pravniki s pravniškim državnim izpitom in izkušnjami na področju volilnih opravil, in ne nujno sodniki, pripravili po tistem, ko so sodniki v okviru stopnjevanja protestnih aktivnosti napovedali možnost nesodelovanja v volilnih komisijah pred junijskimi evropskimi volitvami, če ustavna odločba glede sodniških plač ne bo izvršena.

Predlog zakona bi člani odbora morali potrditi z dvotretjinsko večino, saj gre za zakon, ki po ustavi ureja volilni sistem, je pojasnila predsednica odbora Tereza Novak. Med navzočimi 11 poslanci so za predlog glasovali štirje, proti pa jih je bilo sedem, zato predlog ni dobil zelene luči.

O predlaganih spremembah poslanci na četrtkovi izredni seji DZ-ja torej ne bodo glasovali, ampak bodo le ugotovili, da je zakonodajni postopek za zakonski predlog zaključen.