Člani odbora so sprejeli dopolnila koalicije, ne pa tudi dopolnil opozicijskega SDS-a. Največ kritik je letelo na hitrost sprejemanja predlagane novele.

Vlada s predlogom novele zakona o kazenskem postopku (ZKP) uresničuje predvsem odločbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo zakonsko ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja prometnih in bančnih podatkov, je v uvodu poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Ustavno sodišče je julija lani namreč ugotovilo, da so nekatere določbe zdajšnjega zakona neskladne z ustavo. Gre predvsem za določbe, ki med drugim urejajo pridobitev prometnih podatkov posameznika, saj se s temi ukrepi pretirano posega v komunikacijsko zasebnost osebe, če na drugi strani tehtamo s koristmi, ki bi zato nastale. Sodišče je omenjene odločbe razveljavilo, razveljavitev pa začne veljati 12. avgusta letos.

"Iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da je treba pri pridobivanju prometnih podatkov dvigniti dokazni standard, zožiti katalog kaznivih dejanj, za katera se ukrep uporablja, in niansirano urediti obdobje pridobivanja prometnih podatkov oziroma na krajša obdobja zamejiti odrejanje ukrepa," je poudarila ministrica. Pri naročniških, to je elektronskih in bančnih podatkih posameznika, pa je treba zagotoviti, da jih je mogoče pridobiti samo s sodno odredbo, je dodala.

Vlada z novelo zagotavlja tudi skladnost z dvema direktivama EU-ja, in sicer direktivo o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter direktivo o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. S predlaganimi rešitvami pa naslavlja tudi problematiko nezakonitega prehajanja državne meje, ki ga organizirano vodijo zločinske združbe, je pojasnila ministrica.

"Zaradi velikega števila kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države omogočamo, da se osebe, ki bi lahko bile priče pri takšnih kaznivih dejanjih, v izjemnih primerih lahko zadrži do 24 ur, pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek, pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja prek videokonference, saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko," je poudarila ministrica.

Med rešitvami, ki sledijo dobrim praksam in zakonskim rešitvam v Evropi, je poudarila tudi možnost pravno nezavezujoče poenostavljene obrazložitve odločb, ki se v kazenskem postopku izdajajo ranljivim osebam, na primer otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj.

Največ kritik je požel predlog vlade, da se novela obravnava po skrajšanem postopku. Za zakon, ki najgloblje posega v človekove pravice, ni primerno, da se sprejema po skrajšanem postopku, so opozorili člani komisije DS-ja za državno ureditev, predstavniki vrhovnega sodišča, sodnega sveta ter drugi deležniki v pravosodju.

Prehitro sprejete in neusklajene rešitve so namreč mnogokrat spoznane za neustavne, kar ne nazadnje otežuje delo tudi samim organom pregona, je poudarila državna svetnica Bojana Potočan. Člani komisije DS-ja za državno ureditev so predlog novele sicer podprli.

Na vrhovnem sodišču pa poudarjajo, da tudi ta novela ne naslavlja konkretnih težav, ki jih sodniki zaznavajo kot resno oviro zagotavljanju ustrezno sorazmernega, a še vedno učinkovitega kazenskega postopka. "Sodstvo je v januarju 2020 posredovalo obsežen predlog sprememb k takratni noveli ZKP-ja, ki še niso bile ustrezno vsebinsko obravnavane," je spomnila Tina Brecelj z vrhovnega sodišča.

Očitkom o rokohitrskem sprejemanju predlagane novele se niso izognili tudi poslanci v razpravi. Po oceni Jožeta Tanka (SDS) predlog novele glede na številne pripombe, ki so bile poudarjene danes, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za obravnavo po skrajšanem postopku, zato bi bilo v tem trenutku najbolj smiselno, da se njegova obravnava prekine oziroma dopolni z ustreznimi dopolnili. "Bistvo je, da se sprejme zakon, ki bo dober, ne da bo hitro sprejet," je poudaril.

Številne kritike pa so letele tudi na pogostost spreminjanja zakona o kazenskem postopku. "Če danes nismo sedeli na ušesih, bi bila po mnenju večine potrebna celovita prenova zakona o kazenskem postopku, če bi želeli, da bo učinkovitejši," je opozoril Jožef Lenart (SDS). Ministrica Katič je v povezavi s tem poudarila, da se je z vrhovnim sodiščem pogovarjala tudi o ustanovitvi delovne skupine, ki bi spisala nov zakon o kazenskem postopku.