V predstavitvi je v uvodu priznal, da bi bil precej raje v ambulanti, vendar meni, da bi na ministrskem položaju lahko naredil več za ljudi. Poudaril je, da ni član nobene stranke ali kvote, ampak je sem prišel "postavit neke gabarite za uspešno nadaljnje delo".

Dozdajšnji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je pred tem vodil tudi jeseniško splošno bolnišnico, je na zaslišanju na odboru predstavil svoje usmeritve za ministrovanje. To so med drugim krepitev primarnega zdravstva, celostna zdravstvena obravnava bolnika, sprememba in razpršitev financiranja, sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, izboljšanje pogojev za delo in obravnavo v zdravstvu, vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu in obvladovanje epidemije covida-19.

Člani odbora so od kandidata za novega zdravstvenega ministra pričakovali vrsto pojasnil. Zaslišanje pa so tako končali po več kot sedmih urah in pol.

Računa na podporo premierja in finančnega ministra

Poklukar je ocenil, da kandidira za vodenje ministrstva v verjetno enem najtežjih obdobij. Kot je dejal, vsi že nekaj časa poudarjajo, da je zdravstvo ključen resor, zato računa, da bo imel podporo predsednika vlade in ministra za finance. Glede ne situacijo, v kateri smo in izpostavljenost resorja, drugače po njegovih besedah praktično ne bo šlo. Ekipo na ministrstvu za zdravje, ki je po njegovih navedbah številčno prešibka, namerava nadgraditi s kadri, ki bodo skupaj z njim prišli s terena.

Prva prioriteta bo seveda obvladovanje epidemije covida-19, druga pa zagotavljanje srednje- in dolgoročno vzdržnega zdravstva, ob izzivih, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo. Na vprašanja več poslancev pa je med drugim pojasnil svoj pogled na javno zdravstvo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nagrajevanje zaposlenih in spoprijemanje z epidemijo.

Široko dostopno javno zdravstvo, zasebniki zgolj nadgradnja

Večkrat je poudaril, da je cilj univerzalno, široko dostopno javno zdravstvo. Je pa morda čas za razmislek o preoblikovanju statusne oblike javnih zavodov, kar bi omogočilo njihovo uspešnejše upravljanje. Po njegovih besedah privatizacija javnega zdravstva ni nekaj, o čemer bi sploh razpravljali. Meni namreč, da zasebni del lahko predstavlja le nadgradnjo.

Se pa Poklukar zavzema za jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, tudi v smislu kadra, ob tem, da bi za zaposlene v javnem zdravstvu omogočili ustrezne mehanizme nagrajevanja. Po njegovih besedah si direktorji v zavodih želijo fleksibilnejša orodja za nagrajevanje uspešnih in tistih, ki izstopajo po kakovosti zdravstvenih storitev. Povečano število vpisnih mest na fakultete s področja medicine pa je označil kot nujno.

Sorodna novica Prenova plačnega sistema javnega sektorja: več variabilnega financiranja

Kaj s plačnim sistemom

Kar zadeva morebiten izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, je prepričan, da se morajo najprej poenotiti deležniki znotraj zdravstva, kaj želijo. "Zagotovo ne more samo ena skupina izstopiti," je dodal.

Plača sicer po njegovem mnenju ni edina, ki odloča o zadovoljstvu zaposlenih in njihovi odločitvi, da ostanejo v zdravstvu, ampak so pomembni tudi pogoji dela, ustrezna oprema, strokovni in karierni razvoj. A je pomembno tudi ustrezno plačilo za delo, pri čemer je posebej poudaril potrebo po boljšem nagrajevanju zaposlenih v zdravstveni negi na najtežjih deloviščih, kjer se zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo in zaposleni najbolj izgorevajo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Poslancem je tudi pojasnil, da ne razmišlja o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak o njegovem preoblikovanju. Glede sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki med epidemijo zaradi manjšega izvajanja drugih zdravstvenih storitev niso bila porabljena, pa se je treba dogovoriti, za katere programe jih je mogoče oz. treba porabiti.

Čim več cepiva, več epidemiologov v svetovalno skupino

Ko gre za boj z epidemijo, je Poklukar poudaril pomen cepljenja. Cilj je zagotoviti zadostno količino cepiva in verjame, da stroka lahko ustrezno nagovori državljane, da se bodo v zadostnem številu odločili za cepljenje. Sicer pa je menil, da bi bilo nekorektno soditi, kaj bi v dozdajšnjem odzivanju na epidemijo lahko naredili drugače.

Kar zadeva strokovno oz. svetovalno skupino, je po njegovem mnenju zagotovo treba še bolj pritegniti epidemiologe. Glede morebitne menjave direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dejal, da za zdaj ne pozna razlogov za to.

Poudaril pomen primarne ravni zdravstva

"Pomembno je, da oskrbo dobiš takrat, ko jo potrebuješ," je dejal o omogočanju vzdržnih čakalnih vrst. Temeljiti je treba na močnem primarnem zdravstvu, zato je treba še naprej krepiti zdravstvene domove in njihove programe, krepiti referenčne ambulante in centre zdravja – preventiva mora biti dostopna vsem, je prepričan kandidat za novega ministra.

Kot največji zdravstveni težavi je izpostavil starajočo se populacijo in življenjski slog, zaradi katerega izstopajo srčno-žilne bolezni in rak. "Glavni cilj mora biti opolnomočenje državljana, kako se mora vesti, da čim več pripomore k svojemu zdravju," meni.

Glede skrajševanja čakalnih vrst je dejal, da je treba odpraviti administrativne ovire pri pripravi čakalnih seznamov in ustaviti čezmerno napotovanje na zdravstvene storitve.

Pri optimizaciji zdravstvenega varstva je poudaril pomoč sodobnih tehnologij pri vzpostavitvi komunikacijskih kanalov med strokovnjaki na različnih ravneh zdravstva, saj ljudje zdaj "z napotnicami brzijo od specialista in do specialista", ključna je integrirana zdravstvena oskrba na vseh ravneh, predvsem geriatričnega pacienta.

Vse več bo starejših bolnikov

Poudaril je, da je treba zdravstvo na novo zasnovati, in nanizal številke, da je bilo leta 2003 v Sloveniji 300.000 prebivalcev, starejših od 65 let, danes jih je 419.000, po projekcijah jih bo do leta 2040 545.000, hkrati pa se bo zmanjšalo število mlajših prebivalcev.

"Že samo te številke narekujejo, da zdajšnji sistem financiranja zdravstva ni vzdržen, zato bo treba najti druge vire, jih razpršiti. Povečati sicer prihodke, kajti potrebe bodo vse večje, to je naša resničnost. Tudi pri virih iz proračuna bo treba definirati, kaj spada v osnovno košarico oz. osnovno zavarovanje in razmisliti o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal in spomnil, da starejši bolnik terja dodatno oskrbo in več znanja.

Prepričan je, da imamo v slovenskem zdravstvu ene najbolj usposobljenih strokovnjakov na svetu, treba pa je ustaviti trend odhodov medicinskih sester z delovišč, ki omogočajo zdravstveno varstvo 24 ur na dan in 365 dni v letu.

Sodobnejši pristopi

Digitalizacijo vidi kot "rakovo rano", predvsem zdravstvenega kartona, bolj pa verjame v povezovalno platformo kot v infomacijski sistem celotnega zdravstva.

Kot pomembno orodje pri obravnavi pacientov v prihodnje vidi telemedicino, meni tudi, da je treba nadaljevati postavitev urgentnih centrov. "Epidemija je spodbudila, da smo pospešeno preizkusili dispečerski center za celo Slovenijo," je povedal in dodal, da bo pomemben del zakonodaje tudi helikoptersko reševanje.

Omenil je tudi specializacijo bolnišnic in združevanje njihovih uprav, ob tem pa je poudaril, da je treba poslovodstvom dati ustrezna orodja za upravljanje. Kot eno od prioritet vidi agencijo za kakovost v zdravstvu. Pomemben del zakonodaje, ki jo bo treba sprejeti, je po njegovih navedbah tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

Kako je odgovarjal na poslanska vprašanja

Sorodna novica Zdravnikom zaradi jemanja daril zaporne in denarne kazni, ne pa tudi odvzem licence

Kar nekaj vprašanj je bil Poklukar deležen tudi glede odločitev, ki jih je sprejel kot generalni direktor UKC-ja Ljubljana. Jožeta Lenarta (LMŠ) je denimo zanimalo, zakaj je ukinil službo za notranjo revizijo, Franca Trčka (SD) izstop iz združenja zdravstvenih zavodov, Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je spraševal glede imenovanja Vaneta Antoliča za v. d. predstojnika ortopedske klinike.

Antolič je eden od zdravnikov, za katere je ljubljansko okrožno sodišče odločilo, da so krivi nedovoljenega sprejemanja daril, sodba še ni pravnomočna. Poklukar pa je pojasnil, da se je z odločitvijo sodišča seznanil iz medijev med odmorom današnje seje. Opozoril je, da moraš biti pravnomočno obsojen, da obveljaš za krivega, in da Antolič ni bil imenovan s polnim mandatom, ampak kot vršilec dolžnosti.

Lenartu je odgovoril, da služba za notranjo revizijo ni delovala na način, ki bi dajal potrebne rezultate, zato so se odločili dati odgovornost nižjim ravnem in izvesti razpis za zunanjega izvajalca, ki jim bo "nastavil ogledalo". Za izstop iz združenja zdravstvenih zavodov pa so se odločili, ker je v nekem trenutku prišlo do občutka, da klinični center prek združenja ne more uveljavljati svojih vitalnih interesov, neformalno sodelovanje z združenjem pa še vedno poteka.

Medtem ko je Iva Dimic (NSi) ocenila, da je Poklukar v uvodni prestavitvi izpostavil vse, kar je pomembno za javno dostopno zdravje, in pri tem omenila področja cepljenja, telemedicine, dolgotrajne oskrbe, digitalizacije, e-zdravja, je Alenka Bratušek (SAB) pričakovala napoved več konkretnih korakov za leto ministrovanja.

Möderndorfer je ugotavljal, da se je Poklukar nekaterim vprašanjem izognil. V Levici pa jih skrbi, da bo kandidat izvajal program NSi-ja in SDS-a glede "privatizacije in razgradnje javnega zdravstva". Med drugim pa opozarjajo tudi, da si je očitno premislil glede nove infekcijske klinike in zdaj očitno zagovarja, da se izvede zgolj del projekta.

So pa Poklukarju tako iz koalicije kot iz opozicije danes namenili tudi nekaj pohvalnih besed. Dimičeva je ugotavljala, da se je izkazal kot dober krizni vodja, za Dejana Židana (SD) je njegova kandidatura "dobra novica slabe vlade". Bratuškova je spomnila, da je "v rekordno kratkem času uspel bolnišnico Jesenice spraviti iz rdečih številk". Po besedah Mojce Škrinjar (SDS) pa si kot direktor UKC-ja Ljubljana zasluži izjemne pohvale za svoje delo v danih pogojih.

Ob vložitvi kandidature za zdravstvenega ministra, kar je premier Janez Janša storil prejšnji teden, sta podporo Poklukarju že izrazila prvaka koalicijskih SMC-ja in NSi-ja, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, prav tako je podporo napovedal predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Nekaj pohval si je Poklukar, ki trenutno vodi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, takrat prislužil tudi od drugih opozicijskih strank.

Poklukar je vodenje največje slovenske bolnišnice leta 2019 prevzel od Aleša Šabedra po njegovem odhodu na mesto zdravstvenega ministra. Predtem je vodil jeseniško bolnišnico, ki je pod njegovim vodstvom edina tudi uradno končala sanacijo.

Ob vložitvi ministrske kandidature v DZ-ju je Poklukar svojim sodelavcem v zapisu na Facebooku pojasnil, da odločitev za kandidaturo ni bila lahka predvsem zaradi vseh skupnih izkušenj v zadnjih dveh letih, hkrati pa tudi ne težka – zaradi vseh priložnosti za slovenski zdravstveni sistem in UKC Ljubljana, ki jih vidi v prihodnosti.

Vlada je novega zdravstvenega ministra iskala po decembrskem odhodu stranke DeSUS iz koalicije, saj je ob tem ministrsko mesto zapustil Tomaž Gantar. Od tedaj je vodenje ministrstva začasno prevzel premier Janša.

Video: Posnetek seje v več delih