Parlamentarna odbora za zunanje zadeve in za zadeve EU-ja sta na skupni seji, ki jo je zahtevala Pozitivna Slovenija, obravnavala postopek sprejemanja Acte.

Pozitivna Slovenija želi, da vlada čim prej vloži zakon o ratifikaciji mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) v parlament, da poslanci lahko odločijo, ali je Acta primerna za sprejem ali ne. "Acta z zamrznitvijo ni ad acta, ampak je z zamrznitvijo samo zamrznjena," je poudaril predsednik odbora za zadeve EU-ja Roman Jakič.

Državljani si po mnenju PS-ja zaslužijo boljši sporazum, zato se zavzemajo, da je posledično treba zakon o ratifikaciji zavrniti in ne samo zamrzniti procesa ratifikacije. Sporazum namreč po njihovem mnenju med drugim sili ponudnike dostopa do interneta v nadziranje v lastnih omrežjih in posredovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev, kar bo vplivalo na svobodo izražanja, komunikacijsko zasebnost in dostop do kulturnih dobrin.

Vlada čaka stališča EU-ja
A v. d. generalne direktorice direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Vinka Soljačić je poslancem pojasnila, da bi bilo po mnenju vlade pred odločitvijo primerno počakati na rezultate razprav na ravni Evropske unije. Te naj bi se končale do poletja, med njimi bo tudi mnenje Sodišča EU. Takrat bo po njenih besedah na voljo več informacij, na podlagi katerih se bo lahko odločilo, kako nadaljevati postopke v zvezi z Acto.

Temu je nato pritrdilo tudi več koalicijskih poslancev, zato predlog PS-ja ni dobil podpore. Podpredsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek (SDS) je med drugim dejal, da bi, če bi vlada sledila predlogu PS-ja, opozicija s tem dobila politično orožje za kritiziranje vlade, češ da je sprejela predlog zakona o ratifikaciji.

Acto podpisalo 22 članic EU-ja
Acto so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije, tudi Slovenija. Da pride v veljavo, ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Zamrznitev ratifikacije je napovedalo več evropskih držav, sporazum pa je sprožil tudi veliko neodobravanja civilne družbe.