Ljubljana je bila znova prizorišče protestov proti mednarodnemu trgovinskemu sporazumu proti ponarejanju, Acti. V sklopu protesta je bila organizirana javna razprava, v kateri so govorniki pred okoli 500 udeleženci večkrat zatrdili, da le zamrznitev podpisa ni dovolj. Zamrznitev podpisa, ki jo je potrdil tudi gospodarski minister Radovan Žerjav, se namreč lahko kadar koli prekliče, ko javnost ne bo več pozorna, je odzvanjalo.

Zato so protestniki "proslavljali prvo zmago", a hkrati napovedali nadaljevanje protestov tako doma kot po svetu. Protest se je že dopoldne začel pred prostori Evropske komisije v Ljubljani, ob 15. uri se je nadaljeval na Kongresnem trgu, okoli 16. ure pa so se udeleženci preselili pred državni zbor.
Protestnikov je bilo precej manj kot na prvem protestu 4. februarja, ko se je v mrazu in snegu zbralo okoli 3.000 ljudi.

O Acti javno tudi v DZ-ju
Javna predstavitev mnenj je na pobudo poslanca PS-ja Romana Jakiča še pred protestom okoli tri ure potekala tudi v državnem zboru. Skoraj vsi razpravljavci so do Acte nastopili kritično (za je bil le predstavnik Evropske komisije) in mu nasprotujejo. Med njimi je bil tudi Žerjav, ki je izjavil: "Vlada je na včerajšnji redni seji pod točko razno neformalno sprejela jasno odločitev, da se vsi postopki ratifikacije zamrznejo in zanj kot minister ne storim ničesar več." Dejstvo je, da očitno ne gre za sporazum, temveč bolj za vrsto nesporazumov in sporazum bi predvsem moral razreševati te nesporazume, je zatrdil.

"Seveda me kot ministra za gospodarstvo zanimajo posledice, ki naj bi jih ta sporazum reševal za gospodarstvo. Je pa res, da tu trčita dva problema, na eni strani gospodarstvo, na drugi strani človekove pravice. Tu je treba najti določeno ravnovesje. Dokler ga ne bo, ostaja stališče vlade takšno," je še dodal.
Ćosić: Dinozavri še niso izumrli
Spletni strokovnjak Vuk Ćosić je izjavil: "Dinozavri niso izumrli, ker jim je na glavo padel meteor, ampak zato, ker se niso znali prilagoditi. Acto vidim kot poskus dinozavrov, da bi meteorje prepovedali."
"Piratstvo ni in ne more biti vrednota"
Direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je poudaril, da njegov urad v nasprotju z razširjenim prepričanjem ni podprl, ampak je na poziv ministrstva preveril njegovo skladnost s slovensko zakonodajo. Opozoril pa je, da pravično urejena družba zahteva pravično plačilo za vsako lastnino, tudi intelektualno. "Piratstvo ni in ne more biti vrednota," je izjavil. Hkrati pa je mnenja, da je obstoječi sistem varstva pravic - predvsem avtorskih - neustrezen.
Bo Anonymous pomagal pri popravilu?
Predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin (tudi proti Acti) je pozvala skupnost Anonimnih, naj Zvezi pomaga znova vzpostaviti spletne strani, ki so jih isti haktivisti predhodno sesuli.
"Dejstvo je, da je to poskus regulacije"
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je znova izrazila nezadovoljstvo, ker vlada pri sprejemanju ni komunicirala z javnostmi in civilno družbo. Sam sporazum pa po njenih besedah meša stvari, ki ne gredo skupaj - ureja materialno blago, hkrati pa tudi internet. "Dejstvo je, da je Acta poskus regulacije interneta," je izjavila. A na tak način je po njenem mnenju internet, pa naj bo še takšna potreba, nemogoče regulirati. "Če potegnemo paralelo s pomorskim pravom - tega so pisali 30 let, da so zmogli sestaviti primerno regulacijo. In kot veste, se tudi tam še vedno pojavljajo pirati," je izjavila.
Poleg tega ima Acta po njeni oceni temeljno napako - da med podpisnicami ni npr. Rusije ali Kitajske. Medmrežje je nemogoče regulirati samo na ravni posameznih držav, je dejala in pojasnila: "Dokler ne bomo dobili nekakšnega globalnega zakona o medmrežju, kot je, recimo, urejena plovba po mednarodnih morjih, dokler bo ena sama "offshore" neregulirana oaza, do takrat bo to neučinkovito."

Slovenskim zakonodajalcem očita nepozornost in nerazumevanje pri sprejemanju in implementaciji mednarodne regulacije. Kot primer je podala evropsko "data retention" direktivo, ki podaja ohlapne in splošne okvire za hrambo podatkov. A Slovenija je v svojo zakonodajo sama vnesla najdaljši mogoči rok hrambe podatkov in šele na opozorila iz družbe ta rok skrajšala. Prav tako direktiva predvideva uporabo teh podatkov za primere resnega kriminala (serious crime). Slovenija pa je besedico "serious" izpustila, je opozorila Pirc Musarjeva. Tako je mogoče sklepati, kako bi Slovenija ravnala ob odprtih interpretacijah Acte.
Pirc Musarjeva meni, da je Acta predvsem izid pritiskov in interesov ameriške industrije, ne pa javnega interesa. Vprašala se je, v čigavo korist bo delovala slovenska vlada.

Jessen: Vprašanj je veliko, v Acti ni odgovorov
Kot je zatrdil predstavnik Evropske komisije Anders Jessen, se soočamo s hudimi in velikimi vprašanji. Katera pravila naj veljajo za uporabo medmrežja? Kje je tu zaščita zasebnosti, zaščita izražanja in varovanje zakonitosti tudi na internetu? Najti bo treba veliko odgovorov, vendar Acta s tem nima opraviti nič, je dejal. Acta po njegovih besedah bistvenega vpliva na zakonodajo ne bo imela; kar je v državah nezakonito zdaj, bo nezakonito še naprej in kar je zakonito zdaj, bo nezakonito še naprej. Opozoril je, da se veliko govori o človekovih pravicah, pri tem pa se pozablja, da je v temeljni listini človekovih pravic zapisana tudi pravica do intelektualne lastnine. Tudi to je treba varovati, kršitve pa vsako leto po Jessenovih besedah hitro naraščajo.
"Komisija transparentna v odnosu do Parlamenta"
Po njegovih besedah o Acti kroži veliko neutemeljenih očitkov. Acta spoštuje vse človekove pravice in izboljšuje izvajanje postopkov, ne spreminja pa definicij intelektualne lastnine, niti ne spreminja civilnih postopkov in pravd, ne uvaja novih pristojnosti, je nadaljeval Jessen. Neutemeljeni so očitki, da Komisija v odnosu do Evropskega parlamenta ni bila transparentna: "Parlament je prejel vse, kar predvideva Lizbonska pogodba. Prejel je sedem različic sporazuma, tri podrobna poročila o pogajanjih, 40 notranjih dokumentov."

"Ne smemo mešati piratstva in izmenjave vsebin"
Po besedah predstavnika Evropske komisije Acta tudi na več mestih eksplicitno omenja, ščiti svobodo od izražanja in zasebnost. Še več, Acta ne preprečuje izmenjevanja vsebin, je zatrdil, a pojasnil: "Ne smemo pa mešati piratstva in izmenjave vsebin." Glede očitkov, da bo Acta omejevala dostop do zdravil, predvsem generičnih, je Jensen dejal, da je treba najprej upoštevati tisto določbo Acte, ki predhodni sporazum TRIPS postavlja nad Acto.
Glede na Jessnove besede tudi ne gre skrbeti, da bi morali ponudniki medmrežja sistematično spremljati promet uporabnikov. "Kljub vztrajnim trditvam mi še nihče ni pokazal določbe, ki bi zahtevala od ponudnikov, da posamezniku storitev ukinejo," je sklenil.
Javna predstavitev mnenj za državne organe v nobenem pogledu ni pravno zavezujoča, kljub temu pa je nekdanji predsednik DZ-ja Pavel Gantar ocenil, da ob takih mnenjih možnost ratifikacije Acte ne obstaja več.