V Listi Virant pa so zatrdili, da Acte brez predhodne javne razprave, ki bo omogočila poglobljen premislek o vseh njenih posledicah, ne bodo ratificirali.

"Acto je podpisala Pahorjeva vlada"
Kot smo že poročali, je slovenska veja mednarodne aktivistične hekerske skupine Anonymous v teh dneh v znak protesta proti pristopu Slovenije k Acti med drugim napadla spletne strani vlade in nekaterih političnih strank.

V SDS-u, katerega spletna stran v nedeljo ni delovala, so še spomnili, da je mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) podpisala še vlada Boruta Pahorja v nenavadni tajnosti, poslanec SDS-a Branko Grims pa je to dejanje javno obsodil v DZ-ju še isti dan.

SD ne komentira, sprejemanje Acte "nenavadno"
V stranki napada, in morebitnih prihodnjih napadov, sicer ne komentirajo, so zapisali v odgovoru MMC-ju. Dodajajo, da je bil postopek sprejemanja Acte »nenavaden«, zato pričakujejo še dodatno obrazložitev ter primerno vključenost strokovne javnosti v razpravo.

Ugotavljajo tudi, da so vsi člani pristojnega odbora DZ-ja soglasno in brez razprave podprli vladni predlog podpisa omenjenega sporazuma, kar da je možno pripisati tudi pomanjkanju širše razprave.

Hkrati pa v SD-ju opozarjajo, da morajo Acto ratificirati še v Evropskem parlamentu ter v parlamentih posameznih članic . V stranki sicer spoštujejo varovanje avtorskih pravic, a mora biti varovanje zasebnosti kljub vsemu prvenstveno vodilo.

Lista Virant: Napadov na našo stran nismo zaznali
Iz Liste Virant pa so sporočili, da v nedeljo niso zaznali napadov na njihovo spletno stran in da ta za zdaj ni prizadeta. Pojasnili so, da Acta podpisnice zavezuje k uveljavljanju širokega nabora ukrepov proti ponarejevalcem in potencialnim ponarejevalcem, marsikatera upravičena zahteva Acte pa je že danes prisotna v slovenski zakonodaji.

Vendar pa so po drugi strani v njej tudi zahteve, ki jih skrbijo: te bi lahko okrnile človekove pravice, omejile prost pretok blaga in znanja ter zožile prostor pošteni konkurenci.

Javna obravnava Acte bo v petek
Anononimni so v nedeljo napadli tudi spletno stran Pozitivne Slovenije. "Ker je strežnik, na katerem stran gostuje dovolj varen, stran ni bila ukinjena, a je nekaj časa delovala počasneje," so sporočili iz stranke.

Poudarili so, da Pozitivna Slovenija Acte ne podpira, zato je poslanec Roman Jakič na pristojnem odboru predlagal in dosegel javno obravnavo Acte v državnem zboru. Javna obravnava sporazuma bo v petek ob 12. uri, so napovedali v stranki.

NSi: Razmišljamo, da bi morali zamrzniti Acto
Težave s spletno stranjo so imeli tudi v NSi-ju, a tudi oni so jih že odpravili. "V NSi-ju menimo, da so napadi na spletno stran NSi neutemeljeni, saj se do sporazuma Acta nismo javno opredelili," so povedali.

Prepričani so, da je nadzor nad spletom, ki naj bi ga sporazum uvedel, zelo problematičen. "Zato ne glede na odzive in napade na spletne strani razmišljamo, da bi morala Slovenija zamrzniti sporazum," so poudarili v stranki.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Anonimni s podobnimi akcijami zagrozili pri, npr. sprejemanju rebalansa, so v NSi-ju odgovorili pritrdilno. "Možnost seveda obstaja, ampak po našem mnenju so omenjeni napadi predvsem posledica sporazuma Acta, ki ga je sprejela vlada Boruta Pahorja. Smo prepričani, da skupina Anonimni nima takšnih namenov, da bi ovirala delovanje celotne države," so dejali.

Dodali so še, da so Anonimni skupina ljudi, ki jih moti sporazum Acta ter se zavedajo posledic omenjenega sporazuma.

Žerjav: Sporazum ni ad acta
Novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav pa je glede mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju dejal, da je treba v javni razpravi prisluhniti stroki in tudi kritikom ter se nato odločiti.

"Sporazum bo morebiti ad acta, če ga bo Slovenija ratificirala. Kot veste, ga Slovenija ni ratificirala in torej ni ad acta. Potekala bo razprava, kot vem, bo tudi javna razprava v državnem zboru. Potrebno je prisluhniti stroki in posameznikom, ki so proti njej, in se nenazadnje tudi odločiti," je dejal ob primopredaji poslov na ministrstvu za gospodarstvo.

Nekatere države so se že odločile za zamrznitev sporazuma
Podpis je sprožil val kritik v civilni družbi. Po vsej Evropi je bilo izvedenih več protestnih shodov, spremljajo jih (hekerske) aktivnosti skupine Anonimnih, nekatere države podpisnice pa so se v tem okviru že odločile, da zamrznejo proces ratifikacije.

Acta je sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov in drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Pri oblikovanju Acte so sodelovale tudi Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA.

Kritiki opozarjajo na sporne vsebinske določbe. Uveljavitev Acte naj bi pomenila nesprejemljivo reguliranje spletnih vsebin s strani organizacij, ki jih zanima samo dobiček, filtriranje spletnega prometa, ki bi lahko povzročilo vdore v zasebnost uporabnikov, ter omejevanje inovativnosti in dostopa do generičnih zdravil.