Protesti so potekali v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem in v vrsti drugih držav. Po pričakovanjih organizatorjev mednarodne kampanje "Stop Acta" naj bi se pozivu na proteste odzvalo skupno od 150.000 do 200.000 ljudi.

Največ protestnikov se je zbralo v Nemčiji, čeprav Berlin Acte v nasprotju z večino držav članic Evropske unije (še) ni podpisal. Nemška vlada je v petek sporočila, da k spornemu sporazumu za zdaj ne namerava pristopiti, saj želi pred tem temeljito preučiti vse njegove vidike.

Protesti v Nemčiji so potekali v 60 mestih, najmnožičnejši je v Münchnu, kjer se je po ocenah policije zbralo približno 16.000 ljudi. Tudi v Avstriji so se demonstracije, ki jih je zaznamoval slogan "Acta ad acta", vrstile v več mestih, med drugim v Gradcu, Salzburgu, Innsbrucku in Linzu. Na Dunaju je popoldne protestiralo od 3.000 do 4.500 ljudi, ki so se odzvali vabilu hekerjev Anonymous, Zelenih in Piratske stranke.

"Ne počutimo se več varne"
Protesti so potekali tudi v več deset francoskih in britanskih mestih, v Romuniji in Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem, na Madžarskem ter na splošno v večini evropskih držav. Podobna akcija, čeprav občutno manjša, so se vrstile tudi drugje, npr. v ZDA in Avstraliji. Protestniki so nosili maske Guya Fawkesa, sicer zaščitni znak hekerjev Anonymousa.

"Ne počutimo se več varne. Internet je bil eden redkih prostorov, kjer smo lahko delovali svobodno," je v Bukarešti povedala ena od protestnic.

"Ne vem od kje se je Acta vzela, a ni mi všeč, da je bil ta dogovor podpisan ne da bi o njem razpravljali v Evropski uniji in Litvi," je nestrinjanje z Acto v svojem blogu izrazil litovski pravosodni minister Remigijus Simasius.

"Ivo, tvoje glasbe ne bi prenašali"
Na Hrvaškem se je kljub snežnim razmeram v zagrebškem parku Zrinjevac, ob katerem je poslopje zunanjega ministrstva, zbralo več sto ljudi, ki so poudarili, da nasprotujejo nadzoru in cenzuri na spletu, ki bosta po njihovem mnenju spremljala uveljavitev Acte. Njihove zahteve je spremljal hrup bobnov in piščalk. Izobesili so gesla, kot sta "Stop Acta, splet človekovih pravic in ne korporacij" in "Ivo, tvoje glasbe ne bi prenašali". Zadnji je bil namenjen hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviću, tudi skladatelju sodobne klasične glasbe.

Protesti so potekali tudi v Osijeku, Pulju, Splitu in na Reki.

Hrvaška vlada stališča še ni sprejela
Josipović je javno povedal, da Acto podpira, zato so člani Anonymousa napadli in začasno zaprli njegovo spletno stran. Začasno so zaprli tudi spletni strani inštituta za hrvaško glasbo in hrvaške glasbene unije, ki izvajata sporni zakon o varstvu avtorskih pravic (Zamp). Eden izmed glavnih avtorjev Zampa je ravno Josipović. V nasprotju s predsednikom hrvaška vlada stališča do Acte še ni sprejela in napoveduje javno razpravo.