Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU-ja Roman Jakič je tako v skladu z napovedjo že posredoval predlog za razširitev dnevnega reda petkove seje tega odbora, v skladu s katerim bi sprejeli sklep o izvedbi javne predstavitve mnenj o podpisu Acte.

Več pozivov k razpravi o vsebini Acte
Tudi Slovenska demokratska mladina je predsednika DZ-ja Gregorja Viranta danes pozvala, naj DZ oz. njegova delovna telesa opravijo javno predstavitev mnenj o posledicah in mogočih učinkih Acte.

Obenem je predlog pobude za javno razpravo o Acti, ki ga je zasnoval in že pred dnevi predstavil nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös, zdaj dobil tudi svojo končno obliko in je dostopen na spletu.
Podpisniki (Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino, Gorazd Božič iz Arnesa, spletni strateg Vuk Ćosić, Marko Jaklič iz sveta za znanost in tehnologijo, Goran Klemenčič in Matej Kovačič iz Komisije za preprečevanje korupcije, Andraž Tori iz Zemante in Domen Savič iz ekipe portala E-demokracija.si) med drugim zahtevajo, da se omogoči široka razprava o sporazumu Acta, ki bo temeljila na dejstvih in katere rezultati bodo prispevali k oblikovanju stališč do glasovanja ob sprejemanju sporazuma v EP-ju ter morebitni ratifikaciji v DZ-ju.

Omiljeni členi, a še brez razprave
Znova se je na to temo oglasila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je opozorila na nujnost široke razprave. Tudi zaradi opozoril strokovne javnosti so nekatere predvidene in precej invazivne ukrepe iz prvotnega predloga že omilili, vsekakor pa širše nujno potrebne javne razprave ni bilo, kar je sprožilo tudi aktualen buren odziv strokovne in širše javnosti, je zapisala informacijska pooblaščenka.

Vlada: Acta za Slovenijo ni bila uveljavljena, jo pa še vedno zavezuje
Oglasili pa so se tudi z vlade, kjer so po seji za javnost zapisali, da s podpisom sporazuma za Slovenijo pogodba ni bila uveljavljena, ampak je zanjo nastala obveznost, da ne ravna v nasprotju s predmetom in namenom pogodbe.
"Sicer pa je za uveljavitev sporazuma v Sloveniji potrebna ratifikacija," dodajajo. "Acta ne omejuje dostopa do interneta, ne uvaja pregledov računalnikov in drugih aparatov na meji, ne uvaja t. i. sistema treh opominov in ne vsebuje obveznosti ISP-ja po nadzorovanju ali filtriranju vsebine svojih uporabnikov. Takšnih določb v sporazumu ni," so še opozorili.
Svoje pridajajo tudi evropski poslanci Milan Zver, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič ter Lojze Peterle, ki so zapisali, da bodo razprave o Acti znotraj EP-ja potekale v odborih za mednarodno trgovino, za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter za pravne zadeve. V omenjenih odborih bo posvetovanje potekalo pred glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poleti 2012.
V kolikor EP podpre sporazum in bo v državah članicah končan postopek ratifikacije, bo moral Svet EU-ja sprejeti končno odločitev za potrditev sporazuma in njegovo uveljavitev med EU-jem in drugimi podpisnicami sporazuma. V nasprotnem primeru se bo postopek končal. Sporazum velja za podpisnice, četudi ga EP ne sprejmem, so še zapisali.