Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je Ljubljanska nadškofija vložila 2. februarja, postavlja v ospredje predvsem pravno presojo zadeve in ne vsebinske. Če bo vrhovno sodišče ugodilo zahtevi, bi lahko sodbo popolnoma ali delno razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče, lahko pa bi spremenilo sodbo in obsojenca oprostilo.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je uporaba današnjih meril pri presojanju zadeve izpred več kot šestdesetih let problematična.

V Sloveniji tedaj še ni bilo možnosti vlaganja izrednih pravnih sredstev zoper takratne krivične sodbe. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko obsojenci vlagajo po 1. januarju 1995, ko je v veljavo stopil nov zakon o kazenskem postopku.

Nadškof Gregorij Rozman je ljubljansko nadškofijo vodil med drugo svetovno vojno. V obtožnici je pisalo, da je bil skupaj z drugimi "notoričnimi zločinci" obsojen na skupinskem procesu pred vojaškim sodiščem poleti 1946.

Zahteva, ki jo je sodišču posredovala ljubljanska nadškofija, je zadnja pravna možnost za sodno rehabilitacijo nekdanjega ljubljanskega nadškofa, poroča časopis Dnevnik.