Ker težave s primanjkovanjem študentskih postelj niso nove, se je MMC ob izteku rokov v študentskih organizacijah Univerze v Ljubljani (ŠOUL), Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Univerze na Primorskem (ŠOUP) pozanimal, kako »krvav« je boj za tako ali drugače subvencionirano študentsko bivanje, in poiskal nekaj informacij, ki bodo prišle prav vsem študentom, ki se spuščajo na to »bojno polje«. Izkazalo se je namreč, da je dobiti sobo v študentskem in dijaškem domu ali pa vsaj subvencijo za bivanje pri zasebniku za mnoge prehud spopad, četudi izpolnjujejo za to določene zakonske pogoje.

Postelj manjka vsa leta, nič drugače naj ne bi bilo letos
Po podatkih Statističnega urada RS-a, ki nam jih je posredoval ŠOUL, je bilo v lanskem šolskem letu v ljubljanskih dijaških in študentskih domovih nastanjenih le 16,4 odstotka vseh rednih študentov Univerze v Ljubljani. Nič kaj dosti bolje se ne godi znanja željnim na Univerzi v Mariboru. Kot so nam pojasnili v tamkajšnji študentski organizaciji, je v lanskem študijskem letu za študentsko posteljo zaprosilo 3.122 študentov, prostih mest pa je bilo le 2.432. 260 študentov si je sicer posteljo našlo v dijaških domovih.

Na Primorskem je za zdaj na voljo le en študentski dom, brez subvencioniranega bivališča v študentskem ali dijaškem domu, pri koncesionarju ali zasebniku pa je med 1.421 upravičenci lani ostalo 231 študentov. Povsod naj bi bilo podobno tudi letos. Koliko ležišč je bo na voljo v univerzitetnih središčih, si lahko preberete v pri strani priloženem okvirčku.

Vse več vlog za subvencije za bivanje pri zasebnikih
Pomuditi se velja še pri študentih, ki jim kovčkov ne uspe zložiti v študentski ali dijaški dom in se zato potegujejo »zgolj« za subvencijo prebivanja pri zasebniku, ki mesečno znaša 38 evrov. V Ljubljani je bilo v zadnjih treh letih razpisanih 2.200 tovrstnih državnih pomoči, brez nje pa je ostala tretjina novincev, ki so sicer izpolnjevali pogoje, »a niso našli najemodajalca, ki bi bil pripravljen skleniti pogodbo ali pa za to ni izpolnjeval pogojev«. Pogoje navajamo v pri strani priloženem okvirčku.

V Mariboru je lani zmanjkalo 100 subvencij za upravičence, letos pa jih bo očitno še več, saj v ŠOUM-u ugotavljajo, da število vlog iz leta v leto narašča. Približno enako število subvencij je bilo izgubljenih na območju primorske univerze, čemur je botrovala premajhna pripravljenost lastnikov nepremičnin za sodelovanje.

Kdo ima prednost?
Ob vsem skupaj pa se vendarle zastavljata vprašanji, kdo se med študijem sploh lahko poteguje za subvencionirano prebivanje in kdo ima največ možnosti, da se lahko vseli v študentski dom ali pridobi subvencijo za bivanje pri zasebniku. Na prvo vprašanje odgovarjamo v ob strani priloženem okvirčku, selekcijo pa velja pojasniti s pomočjo Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, ki določa merila. Prednost imajo študenti z boljšim učnim oziroma študijskim uspehom; z izjemnimi študijskimi ter obštudijskimi dosežki; s slabšim materialnim položajem; z večjo oddaljenostjo stalnega prebivališča od kraja študija in s posebnimi socialnimi in zdravstvenimi razmerami.

Pisarne za študentske domove septembra študentom posredujejo odločbo o izpolnjevanju pogojev in doseženem številu točk, prednostni seznam pa objavijo na spletu. »Pridobljena pravica bivanja pa še ni dejansko pridobitev postelje v študentskem naselju. Glede na proste kapacitete, prejme študent po vrstnem redu s prednostnega seznama obvestilo o napotitvi na vselitev. Študent se je dolžan vseliti v treh dneh od prevzema obvestila, drugače izgubi pravico do te oblike bivanja,« je v pogovoru za MMC opozorila Kaja Medved iz ŠOUL-a.

Podobni so tudi vzroki, ki oblikujejo cene v Mariboru, kjer se mesečne stanarine po besedah predstavnikov ŠOUM-a gibljejo med 60 in 102,7 evra za posteljo. Na Obali je treba za ležišče v javnem Študentskem domu Portorož odšteti 86 evrov, v zasebnih domovih pa med 90 in 160 evri, so za MMC pojasnili v ŠOUP-u.

V dijaških domovih cene podobne
Nič višji niso mesečni zneski, ki jih študenti plačujejo za ležišča v dijaških domovih. V Ljubljani se gibljejo med 65 in 90 evri, pri čemer velja dodati, da lahko v dijaškem domu prebivajo le študenti, vpisani v višje strokovne šole. V Mariboru dijaška soba, ki so imajo študenti, »ki imajo v bližini fakulteto ali pa so že vnaprej prepričani, da bodo dosegli premalo točk, da bi bili takoj vseljeni v študentski dom«, denarnico osuši za od 60 do 100 evrov, na ŠOUP-u pa nam cen niso sporočili.

Slika pa je seveda povsem drugačna, ko gre za cene najemnin zasebnih stanovanj. Kot že omenjeno, so najemnine za študente, ki prejemajo subvencijo, omejene in znašajo do 105 evrov, torej študenta stanejo največ 67 evrov, k čemur pa je treba prišteti še stroške.

Cene najemnin in stroškov pri zasebnikih ponekod v nebo
Končujemo s cenami zasebnih stanovanj na splošno. V ŠOUL-u so za MMC povedali, da je povprečni mesečni znesek za enoposteljno sobo med 200 in 250 evri, za dvoposteljno med 120 in 180 evri, za garsonjero pa okoli 400 evrov. V Mariboru je treba za enoposteljno sobo odšteti 130, za dvoposteljno 100 evrov na osebo, za garsonjero pa 190 evrov. Najem enosobnega stanovanja bo študenta, če ga bo delil z drugim(i), v štajerski prestolnici povprečno stal 220 evrov, najem dvosobnega 130 evrov, najem trisobnega pa 150 evrov mesečno. Na Obali soba študentovo denarnico stanjša za povprečno 150 evrov. Pri nobeni izmed omenjenih cen stroški niso vključeni, po oceni ŠOUM-a pa znašajo med 30 in 40 evri na osebo.

Mnogi kljub izpolnjenim pogojem praznih rok
V najbolj nezavidljivem položaju so tako vsi, ki v času študija ostanejo povsem brez državne pomoči. Raziskava Eurostudent 2007 je pokazala, da mora po komercialni ceni na trgu stanovanje najeti kar 36 odstotkov ljubljanskih študentov. Spomnimo, da mnogi kljub temu, da izpolnjujejo vse zakonske pogoje. Nič drugače verjetno ni ne v Mariboru ne na Obali.