Časopis Dnevnik je nedavno poročal, da je inšpektorat, ki ga od junija lani kot vršilka dolžnosti in od decembra kot direktorica s polnim mandatom vodi Katja Čoh Kragolnik, v zadnjih mesecih zapustilo več zaposlenih.

Na inšpektoratu so za STA pojasnili, da so na dan 3. april zaposlovali 129 ljudi – dva manj kot ob koncu lanskega leta. Od 1. januarja lani do tega tedna je pogodba o zaposlitvi prenehala 27 njihovim zaposlenim, od tega je bilo sedem upokojitev, 11 premestitev v drug organ (po informacijah STA gre pri tem za premestitve na lastno željo na delovna mesta drugje v državni upravi), trem se je iztekla pogodba za določen čas, trem pa je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne odpovedi. V enem primeru je šlo za smrt uslužbenca, v enem pa se zaposleni po zaključku razloga za preteklo odsotnost ni odločil za vrnitev na inšpektorat.

Upoštevati je treba še prenehanje mandata vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Luke Lukića junija lani, ki je zdaj zaposlen na ministrstvu za solidarno prihodnost.

Po informacijah Slovenske tiskovne agencije so odhodi povezani tudi z mobingom in zelo slabimi odnosi na inšpektoratu. Zaposleni pripovedujejo, da naj bi dolgoletna uslužbenka v finančni službi inšpektorata verbalno trpinčila več sodelavcev, in sicer z nenehno elektronsko pošto, pritiski, neprimernim žaljivim komuniciranjem na hodnikih in pred drugimi uslužbenci. Zaposleni naj bi na to opozorili kadrovsko službo in predstojnico Katjo Čoh Kragolnik, a brez večjega uspeha. Glavna inšpektorica naj za tovrstne stiske zaposlenih ne bi imela posluha.

Na inšpektoratu so na povpraševanje glede trpinčenja na delovnem mestu na kratko odgovorili, da nimajo nobene uradne prijave mobinga.

Sorodna novica Delovni inšpektorat najel zunanjega izvajalca. Mesec: Nedopustno. Prva inšpektorica: Ni sporno.

Krizni sestanek z ministrom Mescem

Ker je med tistimi, ki so odšli z delovnega mesta, tudi vodja kadrovske službe, so na inšpektoratu namesto javnega razpisa za to delovno mesto raje najeli zunanjega izvajalca za opravljanje kadrovskih storitev. Zunanja izvajalka je postala nekdanja zaposlena na inšpektoratu za delo, ki je zdaj redno zaposlena v drugem javnem organu, delo za inšpektorat pa opravlja prek statusa popoldanskega samostojnega podjetnika. To je kot neodpustno označil minister za delo Luka Mesec.

Kljub tej obsodbi naj v zvezi s tem na inšpektoratu ne bi bilo sprememb, t. i. outsorcing naj bi se nadaljeval. Zato se je minister Mesec po informacijah STA-ja pred dnevi zaradi slabih razmer sešel z vodstvom inšpektorata.

Na inšpektoratu so v zvezi s tem povedali le, da "redno sodelujejo z ministrstvom in ministrom Mescem glede različnih tem s področja dela inšpektorata, predstojnica sodeluje tudi na sejah kolegija ministra". Neuradnih informacij, da je minister za delo nezadovoljen s Čoh Kragolnik in da že išče novega glavnega inšpektorja, niso komentirali. Po informacijah STA-ja naj bi sicer na ministrstvu na to funkcijo že snubili druge ljudi, a imajo pri iskanju ustreznih kandidatov težave.

Tudi na ministrstvu sicer o dogajanju ne povedo veliko, dejali so le, da so s tamkajšnjimi razmerami seznanjeni in da delajo vse, kar je v njihovi moči, da izboljšajo delo in učinkovitost inšpektorata.

Število nadzorov upada

Številke kažejo, da sicer upada število nadzorov, ki jih opravljajo inšpektorji za delo. Leta 2021 so jih izvedli 38.624 in izdali za 3,5 milijona evrov glob, leta 2022 15.698 (2,8 milijona evrov glob), lani 10.101 (3,7 milijona evrov glob), letos do 5. aprila pa 2839 (826.600 evrov glob).

Na inšpektoratu so poudarili, da so nadzori dandanes bolj poglobljeni in da obravnavajo zahtevnejše kršitve. "Vsako leto izvedemo tudi več usmerjenih akcij nadzora, predvsem na tistih področjih, kjer ugotavljamo, da so težave pogostejše ali pa resnejše ali pa se ponavljajo iz leta v leto. Še vedno je to na primer preverjanje izplačila regresa, preverjanje izplačila plač, glede na to, da je plačilo za delo temeljna pravica delavcev," so dodali.

Ob tem so pojasnili še, da so v letu 2021 in na začetku leta 2022 inšpektorji opravljali tudi nadzore na podlagi interventne zakonodaje, sprejete za omejevanje širjenja covida-19. "Ti nadzori so bili manj obsežni, zato so inšpektorji v tem obdobju opravili več nadzorov, vsota izrečenih glob pa je bila nižja," so pojasnili.

Po njihovih besedah pa vsako leto raste število prijav kršitev, pa tudi število delodajalcev, čemur pa ne sledi število inšpektorjev. Posledično morajo vsako leto določiti prednostna področja nadzora.

Nadzorov ne napovedujejo, izjema so le primeri, ko inšpektorji delodajalca kljub večkratnim poskusom na terenu ne dobijo, so zagotovili. "Nadzore opravljamo pri vseh delodajalcih, na katere se nanašajo prijave ali sodijo v dejavnosti oziroma na področja dela, na katera se osredotočimo v posameznih usmerjenih nadzorih, in v skladu z ugotovitvami tudi ukrepamo," so dodali.