Četrta preiskovalna komisija v tem sklicu DZ-ja bo poleg politične odgovornosti iskala tudi možnosti za spremembo zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja. Zahtevo za ustanovitev komisije je vložila skupina poslancev SMC-ja, potem ko so v javnost prišle informacije, da naj bi iranski državljan v NLB-ju pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, bilo naj bi jih več kot 9.000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev.

"Komisija ne bo imela vmesnega poročila, ker bo delala zelo hitro, saj je večina dela že opravljenega. Pripeljane bodo priče, ki še niso bile zaslišane," je napovedal Jani Möderndorfer (SMC).

Preiskovalna komisija bo ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oz. vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, širjenja jedrskega orožja ter aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v NLB-ju s strani iranskih državljanov in njimi povezanimi gospodarskimi subjekti.

"Pranje denarja prek bančnih institucij in financiranje terorizma sta dve veliki rani današnjega časa, ki sta povzročili ogromno škodo zdravemu razvoju držav, predvsem pa ljudem. Ker obstaja sum, da se je to dogajalo tudi v Sloveniji, je naša naloga, da vsak v okviru svojih pristojnosti opravi svoje delo in da raziščemo, kaj se je dogajalo," je dejala Simona Kustec Lipicer (SMC).

Preiskava se bo nanašala tudi na domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in Evropska unija, poslanci pa bodo ugotavljali tudi morebitno odgovornost Banke Slovenije in urada za preprečevanje pranja denarja, ker niso ukrepali.

Poslanci so se sicer v razpravi večinoma strinjali, da so nadzorni organi v tem primeru odpovedali, saj niso ukrepali. Vendar pa niso bili enotni, ali je prava smer za reševanje te problematike v odreditvi nove preiskovalne komisije, še posebej če to predlaga največja koalicijska stranka.

Opozicija je pri vprašanju odgovornosti s prstom pokazala na vrsto po njihovem mnenju odgovornih, med drugim pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana.

V opozicijskem SDS-u so ob ustanavljanju nove komisije opozorili, da to področje že preiskuje parlamentarna komisija, ki jo vodi poslanec SDS-a Anže Logar, o istem predmetu preiskave pa po njihovem mnenju ni dopustno odrediti dveh komisij.

Bančna preiskovalna komisija je namreč našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je to razkrila javnosti.

"Način in čas ustanavljanja nove komisije vzbujata dvome o namenu predlagateljev," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Logar pa je SMC-ju očital, da si je zastavil preozko področje preiskave, saj se ta osredotoča le na eno osebo in njene posle v tej banki. Sam je pri svojem delu, kot je dejal, naletel na več sumov pranja denarja v NLB-ju.

"Preiskava je v javnem interesu, saj se Slovenija kljub svoji majhnosti srečuje z organiziranim finančnim kriminalom, ki presega nacionalne meje," je navedel. Prizadevanja za razjasnitev podrobnosti spornih poslov podpirajo tudi v DeSUS-u, je dejala njihova poslanka Marija Antonija Kovačič. Spraševala pa se je, kako se je lahko zgodilo, da je šla milijarda dolarjev na več kot 9.000 naslovov, nazorni organi pa tega niso preprečili.

Branko Grims (SDS), ki vodi komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, se je zato vprašal, ali bo nova preiskovalna komisija namenjena oviranju dela preostalih komisij. Ponovil je, da je nova komisija nepotrebna, saj ima tudi sam namen končati preiskavo in s poročilom o izsledkih seznaniti tudi poslance.

Edini pravi odgovor za danes navedena vprašanja o sumljivih poslih so organi pregona in nadzora, je vztrajal Matjaž Nemec (SD). Ker pa so ti očitno zatajili, ustanoviti nove preiskovalne komisije v SD-ju ne nasprotujejo. Ob tem je Nemec dejal, da ne bo privolil v poseganje in krčenje pristojnosti bančne preiskovalne komisije, saj ta profesionalno opravlja svoje delo.

Dobovšek: Preiskovalke so orožje opozicije
Da so organi pregona zatajili, se je strinjal tudi Bojan Dobovšek (NP), vendar pa poudaril, da ima vlada na voljo cel kup orožij pri odkrivanju tovrstne kriminalitete, medtem ko so parlamentarne preiskovalne komisije po navadi "orožje" opozicijskih strank. Zato se mu zdi nenavadno, da se želi te polastiti največja koalicijska stranka.

Ključno vprašanje, na katero bo morala odgovoriti nova komisija, je, ali je politika za to pranje denarja vedela, pa je menil Jernej Vrtovec (NSi). Vlada mora kljub novi komisiji vključiti organe pregona v ponovno obravnavo tega primera.

Glede na to, da so poslanci SMC-ja zbrali dovolj podpisov za odreditev komisije, Luka Mesec (Levica) ni želel razpravljati o tem, zakaj ta ni potrebna. "Od politikov, ki zahtevajo preiskavo, pričakujemo, da bodo v prihodnje podprli prizadevanja za jedrsko razorožitev. S temi zadržki pa preiskavo in preiskovalno komisijo podpiramo," je dodal Mesec.

Četrta preiskovalka
Sveže ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija je četrta preiskovalna komisija v tem sklicu DZ-ja. Poslanci v okviru svojih pristojnosti ugotavljajo zlorabe v slovenskem bančnem sistemu ter vzroke in odgovornost za drugo sanacijo bančnega sistema, ena komisija se ukvarja z zlorabami v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, še ena pa z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj.

Drugo na dnevnem redu
Poslanci so opravili tudi prvo obravnavo novele zakona o urejanju prostora, ki je del obsežne prenove gradbene in prostorske zakonodaje. Novi zakon bo nadomestil sedanje zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in umeščanju prostorskih ureditev v prostor.