Na upravnih enotah pričakujejo okoli 12.000 vlog za odškodnine, ki bodo po predvidevanjih notranjega ministrstva skupaj nanesle okoli 130 milijonov evrov. Minister Gregor Virant pravi, da je vse pripravljeno na začetek izvajanja zakona.

Le identifikacija z osebnim dokumentom
Izbrisani lahko odškodnino uveljavlja na tisti upravni enoti, kjer je imel ob izbrisu prijavljeno stalno prebivališče. Po besedah Viranta se mora samo identificirati z osebnim dokumentom, vse drugo bo postorila upravna enota sama.

Zakon za postopek določa enomesečni rok. V zadevah, kjer je potreben še poseben ugotovitveni postopek, je rok za mesec dni daljši. V praksi bo odvisen od skupnega števila zahtevkov na posamezni upravni enoti, sporoča Virant.

Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani, ki imajo urejen status v Sloveniji oziroma imajo dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Do nje so upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili.

50 evrov za mesec izbrisa
Upravičenec lahko za vsak mesec izbrisa dobi po 50 evrov. Če meni, da je takšna odškodnina prenizka, pa lahko vloži tožbo na sodišče, pri čemer dosojena odškodnina ne sme preseči trikratnega zneska odškodnine, do katere bi bil upravičen v upravnem postopku.

Po predvidevanjih ministrstva bo morala država za odškodnine nameniti okoli 130 milijonov evrov, medtem ko v SDS, kjer so si zavzemali za individualno ugotavljanje višine odškodnine, svarijo, da bo ta številka bistveno višja.

V organizacijah, ki predstavljajo izbrisane, višini predvidenih odškodnin nasprotujejo. Tako so v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev v izjavi pred začetkom izvajanja zakona zapisali, da so predvidene odškodnine "nesramno nizke". Zapisali so tudi, da nekateri izbrisani nimajo več pravnih možnosti za ureditev statusa.