Na Brezje so tako prišli le predstavniki skupin, ki pomagajo pri izvedbi romanj, drugi pa so mašo lahko spremljali v neposrednem prenosu Televizije Slovenija in Radia Ognjišče. Mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, ki je spomnil na težko preizkušnjo, v kateri so se znašli bolni med epidemijo.

"Vsi, ves narod, pravzaprav vse človeštvo se je znašlo v stiski zaradi koronavirusa. Doživeli smo nemoč in človeško krhkost, danes doživljamo čudovite napredke v tehniki, medicini in znanosti, pa kljub temu ostajamo ljudje, ki lahko zbolimo, ki nas je strah, ki smo odvisni od drugih," je v pridigi dejal škof. Morda je bil tudi zaradi te izkušnje to čas milosti, je dodal.

Vsakoletno romanje na Brezje je le ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike, invalide in ostarele. Ta se kaže tudi z duhovnim oskrbovanjem bolnikov v bolnišnicah in drugih podobnih zavodih ter z različnimi cerkvenimi organizacijami in združenji invalidov in bolnikov. Številne župnije in pastoralna območja za bolnike in ostarele pripravljajo tudi posebna srečanja.

Začetnik romanja bolnikov Franc Bole

Romanja invalidov in bolnikov je začel ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole, ki je obiskoval invalide, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratje. Invalidi in nepokretni bolniki, ki so redko zapuščali svoj dom, so povedali, da so osamljeni in da bi tudi oni radi poromali ter se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi. Tako je urednik prišel na idejo o posebnem romanju na Brezje.

Prvo romanje je bilo 19. avgusta 1969 v cerkvi. Pozneje so ga zaradi velikega obiska preselili na trg pred cerkvijo. Romanje je namreč iz skromnih začetkov prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu sicer zaznamujejo na god lurške Matere Božje 11. februarja, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju.

Poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je v prvi vrsti namenjeno, se romanj udeležujejo tudi njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim romarjem. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najzvestejši pomočniki so skavtska združenja, malteški vitezi in nekatere mladinske veroučne skupine.