Tokratna tema oddaje Politično s Tanjo Gobec so razmere v slovenski policiji. Največji zalogaj zadnjega leta je bilo delo policistov pri preverjanju upoštevanja ukrepov za obvladovanje epidemije; na mejah, ob prehajanju občin, pri omejitvi gibanja ponoči, na protestih in še in še. Mnogi ukrepi in predpisi, po katerih so se morali ljudje ravnati, policija pa to nadzorovati, pozneje niso zdržali sodne presoje. Tudi v tem so v policiji spomladi videli izmerjen upad zaupanja ljudi vanje.
A je še druga plat, mimo covidne krize ‒ vse pogostejši so očitki, da se stroka v policijskih vrstah umika politiki; številne kadrovske menjave, tako na vrhu policije kot v njenih sektorjih, pa Nacionalni preiskovalni urad za odkrivanje najtežjih oblik kriminala ‒ ima že tretjega vršilca dolžnosti. Strokovna javnost ob konkretnih primerih svari pred političnim podrejanjem policije, opozicija je za te očitke ustanovila preiskovalno komisijo v parlamentu.
Video: Oddaja v celoti
Kako vidite posredovanje policije v petek? Mnogi so policiji očitali, da ni preprečila vdora.
Kot prvo, odločno obsojam takšno akcijo teh protestnikov. Gre za zelo ponesrečen poskus izvajanja ustavne pravice svobode izražanja. Ta ustavna pravica se lahko učinkovito izraža tudi tako, da se upoštevajo veljavni predpisi. Ob tej priložnosti želim pohvaliti policistke in policiste, ki so v bistvu v najkrajšem času intervenirali in jim je uspelo zadevo varnostno sanirati. Hkrati pa v bistvu nagovarjam vodstvo RTV-ja, da stori mogoče še kaj več za zavarovanje samega vstopa v stavbo.
Preprečiti vdora pa se ni dalo? Seveda ga nismo mogli predvidevati, ampak veliko pritožb je romalo iz te hiše na policijo v zadnjih štirih mesecih.
Varnostna ocena ‒ oziroma informacije ‒ ni kazala, da bi se ta vdor zgodil. Ampak tudi ko se je, je bila intervencija zelo hitra in učinkovita. Nadejam se, da bo zadeva v prihodnje urejena s strani varnostne službe na RTV-ju, ki bo to preprečevala v samem startu.
Mogoče strokovni, notranji nadzor?
V vsakem primeru se bom pustil obširno seznaniti s to zadevo in potem bo sledila ocena, ali je to potrebno ali ne.
Po strokovnem nadzoru sprašujem tudi zato, ker ste ga odredili v primeru tako imenovanealternativne proslave. Takrat je bila politika zelo kritična, češ, zakaj je policija tam na licu mesta odstranila rumene jopiče. Vi ste odredili nadzor in potem so trije policisti dobili opomin pred izgubo službe. Sindikat je rekel, želimo vpogled v to, zakaj je bilo tako. Lahko razložite to situacijo, kaj je šlo tam narobe?
Kot prvo moram odločno zavrniti sleherna namigovanja na politizacijo policije. To je to. Kot drugo: po samih intervencijah na Prešernovem trgu so se v javnosti pojavili številni pomisleki, nekateri so še danes precej živi. Zelo dobra odločitev je bila, da sem ta strokovni nadzor tudi odredil. Opravilo ga je pet linijskih inšpektorjev, ki so strokovnjaki vsak na svojem ozkem delovnem področju. Izdelali so poročilo, ki je bilo tudi javno objavljeno na spletu. Iz tistega poročila je jasno videti, da so bila določena strokovna odstopanja, in v tej zvezi so bila odstopanja po moji oceni tako velika, da so terjala ugotavljanje odgovornosti. V tej zvezi sta bila potem v nadaljevanju dvema visokima policistoma, ne trem, izrečeni opozorili. To je v bistvu opozorilni ukrep, in ne represivni, kakor nekateri navajajo. Takšnih ukrepov je v policiji približno 44 na leto oziroma okoli štiri na mesec. Nič posebnega. Posebno je to, da sta to opozorilo dobila visoka policijska uslužbenca.
Ampak, pod črto, ali je bilo prav? Izkazalo se je pravzaprav na koncu, da je policija ravnala prav, ko je preprečila, da bi se skupina rumenih jopičev spopadla z drugim delom protestnikov. Ali ne? Ali je bila ta odstranitev strokovna napaka? Tega ni bilo videti po sporočilih v javnosti.
Opozorila niso bila izrečena zaradi ukrepanja zoper rumene jopiče, ampak ker sta vodilna policijska uslužbenca kršila pogodbo o zaposlitvi. Kdor koli si lahko na spletu ogleda to poročilo in si ustvari mnenje, do kakšnih zadreg je tudi prihajalo. Tistega dne so se odvijala širša zborovanja, tudi ta centralna prireditev, in policisti so uspešno opravili to varovanje, za kar sem jim tudi izrekel vse priznanje in pohvalo.
Vi ste omenili politizacijo že prej v uvodu, jaz očitke o politizaciji. Vzemimo razmerje med notranjim ministrom Alešem Hojsom in policijskimi sindikati. Večkrat si izmenjujejo očitke na Twitterju ali kako drugače. Gospod generalni direktor, na čigavi strani ste bili, ko jih je imenoval lenuhi? Kaj ste rekli podrejenim policistom, se strinjate s tako oceno?
Tega ne želim komentirati.
Kaj pa, ko imajo policijski sindikati recimo strokovna vprašanja, in naslavljajo, da politika tudi preveč vpliva na politična stališča vodstva policije? Kaj pa takrat rečete policijskemu sindikatu?
S sindikatom dobro sodelujemo. Redno izmenjujemo delovnopravna in tudi sicer ostala obvestila. Z ocenami sindikata se ne strinjam. Jaz se kot generalni direktor policije ne vmešavam v sindikalno delo in tudi obratno pričakujem, da se sindikat ne vmešava v vodenje policije, ker za to ni pristojen. Jaz spodbujam sindikat k udejanjanju njihovih kolektivnih pravic. Večkrat sem jih tudi pozval k strpnosti, k nesovražni retoriki in konstruktivnosti. Tudi tokrat ob tej oddaji jih pozivam, da so konstruktivni in najdemo čim prej neke rešitve, ki bodo v dobro vseh zaposlenih v policiji.
In tudi policisti priznavajo, da je tehnična oprema v zadnjem času boljša in tudi pri plačah ste prišli bližje. Glede dogajanja pred parlamentom vam je politika neposredno rekla: ali nimate orodij, nimate pristojnosti, ali zakaj se niso preprečili takšni ali drugači napadi, žalitve, pljuvanja poslancev s strani skupine, ki nasprotuje cepljenju? Do česa je prišlo takrat, zakaj se ni dalo ukrepati in ali se bo lahko zdaj po novih predvidenih prekrških?
Podpiram ta predlog spremembe 7. člena zakona o javnem redu in miru.
Govoriva o 500 do 1000 evrih kazni.
Ta kazen se mi zdi sorazmerna glede na ravnanja, ki se pričakujejo, da se bodo kaznovala. Jaz imam zgolj ta pomislek oziroma željo, da se mogoče v razpravi v državnem zboru ta razširitev upošteva za vse ljudi, ne samo za nekatere, ki so sicer ta hip najbolj izpostavljeni.
Na vse ljudi na splošno ali?
Za vse ljudi sem zainteresiran, to bi bilo dobro. Sicer pa tudi te rešitve, ki so zdaj nakazane, so nujno potrebne, koristne in jih podpiram.
Ravnokar ste mi vzeli vprašanje, ker gre za politike, vrhovne sodnike, ustavne sodnike in morda celo družinske člane, čeprav je to šele predlog in bo šlo še čez parlament; vse ostale kategorije pa so izključene.
Jaz bi to razširil na vse. Ampak tudi ti ljudje na teh položajih morajo varno opravljati svoje delo.
Še pri eni stvari smo, ki je niste tako javno pojasnili, verjamem da na Twitterju ali kje drugje. KNOVS vas je spraševal o zaznavah ekstremističnih skrajnih skupin. Tam ste med drugim rekli ‒ kar je poželo veliko negodovanja ‒ te skupine ste imenovali subkulture. Skratka, ekstremizem, skrajneži, subkultura. V kakšnem smislu je to za vas subkultura in kako policija zaznava te skupine, ki so nevarne? Širijo se po vsej Evropi.
Kot prvo: policija bo tudi v nadaljevanju zelo aktivno sodelovala s KNOVS-om na področjih, ki so iz te pristojnosti. Na sami seji sem obširno pojasnil vse, kar policija ve in kar je v zvezi s to pristojnostjo. Glede samega termina subkultura: gre za družboslovno zadevo. Operativci so jo povzeli po tujih izkušnjah, tuji literaturi in so jo vpeljali v dnevno retoriko. Torej, kar se tiče subkulture, gre za neko posebno skupino ljudi s posebnimi interesi in tako naprej.
Se pa policija izobražuje v smislu prepoznavanja?
Absolutno. Tudi v sodelovanju s tujimi policijami, trdno v sodelovanju s tožilstvom, da pri vseh teh zaznavah najdemo najboljše rešitve, ki so mogoče.
V parlamentu je že ustanovljena preiskovalna komisija, zaslišanje čaka tudi vas o politiki v policiji. Pa me konkretno zanima, kje so primeri recimo, nabave zaščitne opreme, respiratorjev in tako naprej. Tam je vpletena tudi politika. Lahko zagotovite, da ti postopki tečejo naprej in da niso na stranskem tiru, kot pravijo nekateri?
Javno zagotavljam, da ti postopki niso na stranskem tiru, da tečejo in jih neposredno usmerja tudi državno tožilstvo.
Torej ni vpliva politike v smislu, tole gre na stran, tole malo počaka ...
Absolutno ne.
Se ne bo pokazalo, da so kakšni primeri taki, da se nekateri primeri pospešijo, drugi pa ustavijo?
Ne, absolutno ne.
Spomladi ste merili zaupanje policiji. Statistično ste prišli do podatkov, da je dobro za policijo, ampak zaupanje pa pada. Seveda se je skoraj vsak državljan v covidnem času srečal z vami, tako ali drugače. Kako boste povrnili zaupanje ljudi?
Pandemska izčrpanost je po naši oceni in tudi po oceni nekaterih drugih močno zaznamovala javno stopnjo zaupanja tudi do policije. Mi vse te kritike jemljemo zelo resno in smo tudi sestavili ukrepe, kako ljudem približati policijo. Ljudje se lahko zavedajo, da je policija tista, ki jim vsak trenutek lahko priskoči na pomoč, podobno kot gasilci ali nekateri drugi. Mi smo policija vseh in bomo tudi naprej zagotavljali varnost vsem pod enakimi pogoji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje