Opozicija predlog rebalansa sicer složno zavrača, saj mu očita da je zgrešen in premalo razvojen, manj enotna pa je koalicija.

Medtem ko ga v SD-ju in SMC-ju podpirajo, želijo v DeSUS-u zagotovilo o uskladitvi pokojnin, če bodo uradni podatki res pokazali 2,5-odstotno gospodarsko rast v letu 2014.

Po besedah strankinega predsednika Karla Erjavca je namreč neuradno znano, da bo gospodarska rast višja kot 2,5 odstotka, zato bi radi še pred glasovanjem o proračunu dobili zagotovilo s seje DZ-ja, da se bo ta določba koalicijske pogodbe tudi realizirala. A se to po njegovih besedah za zdaj še ni zgodilo: "Tega nisem slišal, zato pri nas vlada precejšnja negotovost, kako bomo podprli rebalans proračuna," je dejal.

Spremenjene gospodarske napovedi
Rebalans je vlada pripravila, ker so se od sprejetja letošnjega proračuna v novembru 2013 bistveno spremenile gospodarske napovedi. Poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, na prihodke pa vpliva to, da ni bil sprejet davek na nepremičnine.

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov, na 8,56 milijarde evrov. Odhodkov pa bo za 462 milijonov evrov več kot doslej in bodo po načrtih znašali 9,95 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Cerar: Javne finance so ključne
Premier Miro Cerar je kot uvodni govornik poudaril nekatere pozitivne znake. Vlada tako pričakuje nad 2-odstotno gospodarsko rast, Cerar pa je poudaril tudi nižjo brezposelnost. Kljub temu je položaj v državi še vedno težek, je dejal. V središču pozornosti so javne finance, meni. Po njegovih besedah lahko le dolgoročno vzdržne javne finance ob pravni državi zagotovijo trden temelj za stabilno gospodarsko rast.

"Srednjeročno in dolgoročno ne smemo in ne moremo trošiti več, kot ustvarimo," je opozoril premier. Rebalans je naravnan izrazito naložbeno, je dejal. Med drugim se bo vlagalo v dokončanje urgentnih centrov, v gradnjo določenih odsekov železniške proge, v poplavno varnost, državni računalniški oblak, je dejal premier, ki je poudaril, da je predlagani rebalans nujen in ohranja Slovenijo na pravi poti.

Mramor: To je najtežji rebalans
Finančni minister Dušan Mramor je dejal, da je to verjetno eden najtežjih rebalansov, kar jih bomo sprejemali, saj smo zdaj "na dnu". Tako bo od zdaj lažje, meni finančni minister. Brez gospodarske rasti ni mogoče ustvariti vzdržnih javnih financ, je opozoril Mramor.

Samo izpad davka na nepremičnine in povečane obresti zaradi zadolževanja prispevata približno eno odstotno točko primanjkljaja, je dejal Mramor.

Kriva založitev evropskih sredstev
Kot pravi vlada, si z rebalansom prizadeva za zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Po slovenski metodologiji bo primanjkljaja sicer za 3,62 odstotka BDP-ja, vendar ga je velik del posledica tega, da bo Slovenija letos založila evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bo dobila povrnjena čez nekaj let.

Če omenjenih založenih evropskih sredstev ne bi upoštevali, bi bil proračunski primanjkljaj, izračunan po evropski metodologiji, pod tremi odstotki BDP-ja, in sicer pri 2,89 odstotka BDP-ja.

SMC: Rebalans ni čudežen
Proračun je finančna hrbtenica države, je dejala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer. Obravnavani rebalans nima moči čudežne paličice, je poudarila. Po njenih besedah gre sicer za najboljši mogoč kompromis.

DeSUS na proračun gleda z optimizmom
Uroš Prikl (DeSUS) je dejal, da bi bil danes čudež, če bi se primanjkljaj prepolovil ali pa kar izginil. Čudeži pa se ne dogajajo, je dejal. Pri proračunu gre po Priklovih besedah za kompromis. V DeSUS-u so občutljivi na najbolj ranljive skupine, je dejal Prikl in dodal, da zahteva za dostojanstvo upokojencev ni floskula. Na predlagani proračun gleda z optimizmom.

Han: Konec je varčevalnega stampeda
Poslanska skupina SD-ja bo rebalans podprla, je dejal vodja skupine Matjaž Han. Prevevati bi nas moral zmerni optimizem. Končuje se obdobje "varčevalnega stampeda", je dejal. Razmere se po njegovih besedah izboljšujejo že drugo leto zapored. "Slovenija se vendarle izvija iz primeža krize," je dejal. Povrniti zaupanje pa je težka naloga, meni Han.

Opozicija kritična
V ZL-ju menijo drugače kot v SD-ju. Proračun in rebalans temeljita na zategovanju pasu, je dejal vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec. Vlada je bolj papeška od papeža, meni Mesec, ki je dejal, da bi se lahko odločila za 3-odstotni primanjkljaj, in ne 2,89-odstotnega. Razliko bi lahko po njegovih besedah namenila za naložbe in socialne zadeve. Sedanji rebalans pa je reciklaža prejšnjih politik, je poudaril Mesec.

Do razvojnega in socialnega proračuna lahko pridemo na dva načina, in sicer z dodatnim zadolževanjem ali s pravično davčno reformo, je poudaril. Prava pot je drugi način, menijo v ZL-ju, kjer zagovarjajo višje davke za kapital in socialno pravičen davek na nepremičnine. Treba pa je preprečiti odliv sredstev v davčne oaze, še menijo v ZL-ju. Rebalansa ne bodo podprli.

NSi: Rebalans ni razvojno naravnan
Jožef Horvat (NSi) je pohvalil Mramorja, da se je v Bruslju v primeru Grčije potegoval za slovenske davkoplačevalce. Predlog rebalansa pa ni razvojno naravnan, nasprotno od vlade menijo v NSi-ju. Očitno se odrekamo družbi znanja, je opozoril Horvat, zmanjšujejo se tudi sredstva za občine, kar bo povzročilo gospodarski zastoj. Javnofinančni primanjkljaj pa se pokriva z novimi zadolževanji, je še dejal Horvat.

V ZaAB-u razočarani in zaskrbljeni
Alenka Bratušek (ZaAB) je dejala, da so nad rebalansom razočarani in zaskrbljeni. Moral bi namreč izkazovati razvojno naravnanost. Na področju cest ima velika večina projektov vrednost 0 evrov. Leto 2015 je leto zaključevanja projektov prejšnjih vlad, zato ne moremo govoriti o razvojnem preobratu, je dejala Alenka Bratušek. Klestenje sredstev za policijo pa bo pod vprašaj postavila "edino predvolilno obljubo", torej pravno državo.

SDS razočaran
Rebalans je za SDS "eno veliko razočaranje", je dejal poslanec SDS-a Marko Pogačnik. Pričakovali so bistveno več, je dejal. Iz tega proračuna ni razviden niti en ukrep, ki bi pripomogel k sanaciji gospodarskega stanja Slovenije, meni Pogačnik. V SDS-u so prepričani, da rebalans niti ni pripravljen v skladu z ustavo, jasnega odgovora glede tega pa z ministrstva za finance niso dobili, je dejal. Javnofinančni primanjkljaj poleg tega po mnenju SDS-a ni realen in pravilno izračunan. Tudi v SDS-u menijo, da rebalans ni razvojno naravnan. Podpore SDS-a rebalans ne bo doživel.