Za ZOŠ je glasovalo 47 poslancev in poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec, za novelo ZOVFI pa 45 poslancev ter Pozsončeva. Opozicijski poslanci zaradi napovedane obstrukcije o spremembah niso glasovali. Prav tako niso sodelovali v razpravi o obeh novelah. Opozicijski poslanci Majda Širca (Zares), Majda Potrata (SD), Slavko Gaber (samostojni poslanec), Rudolf Moge (LDS) in Barbara Žgajner Tavš (SNS) menijo, da je veto na ZOFVI, ki ga je že predlagal državni svet, neizogiben, če to ne bo dovolj, pa ne vidijo druge poti kot referendum o noveli.

Predlog za veto že v DS-ju
Skupina 11 državnih svetnikov je predlog za veto na ZOVFI že poslala državnemu svetu, ki bo o tem odločal prihodnji teden. Predsednik DS-ja Janez Sušnik je namreč že sklical izredno sejo sveta. Če bo veto sprejet, bo uveljavitev zakonske novele preložena, DZ pa pozvan k ponovnemu glasovanju, pri čemer bo moralo novelo podpreti 46 poslancev.

Zver: Očitki so neutemeljeni
Šolski minister Milan Zver očitke opozicije o ustvarjanju elitnega zasebnega šolstva zavrača kot neutemeljene. Morebitna zavrnitev zakonov na napovedanem referendumu pa bi po njegovem imela škodljive posledice na bolonjski proces. Sicer pa je minister prepričan, da bodo opozicijske poslanske skupine svojo grožnjo umaknile. Zver se ne strinja s trditvami, da ob obravnavi sprememb ni bilo soočenja argumentov ter da vlada ni želela socialnega in političnega dialoga.

Ministrstvo vs. opozicija
Ministrstvo za šolstvo in šport pojasnjuje, da predlagane spremembe novele zakona o osnovni šoli omogočajo bolj načrtno vključevanje staršev, razbremenjujejo učitelje, zmanjšujejo administrativne ovire, v zadnjo triado uvajajo obvezen drugi tuji jezik, prilagodljivejši predmetnik pa naj bi šolam omogočil večjo avtonomijo.

Novelama o OŠ ter organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne nasprotuje le opozicija, temveč tudi Sviz, ki je v znak nasprotovanja zbral 71.000 podpisov, državni svet pa je v primeru njunega sprejetja napovedal veto.

Zakon o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je v javnosti ter stroki sprožil vrsto pomislekov zlasti glede 100-odstotnega državnega financiranja zasebnih šol. V Sindikatu vzgoje in izobraževanja so pred začetkom zbiranja podpisov poudarili, da so zasebne šole zaželene in poudarjajo pravico staršev do svobodne izbire, ne podpirajo pa njihovega stoodstotnega državnega financiranja, saj naj bi zasebne šole to postavljalo v privilegiran položaj.

Javnost je razdeljena
Svizu se zdi sporna tudi racionalizacija javnega šolstva, ki spremlja napovedane spremembe. Zlasti jih pri tem moti vse večje število otrok v oddelkih. Sindikat nasprotuje tudi predlaganemu združevanju šol in vrtcev v centre ter financiranju javnih šol glede na število učencev. Podobne pomisleke do zakona kot Sviz ima tudi Dijaška organizacija Slovenije.

Na Svizovo zbiranje podpisov se je odzvalo društvo Pobuda za šolo po meri človeka, ki je opozorilo, da si Sviz v polemiki o financiranju zasebnega šolstva neupravičeno lasti stroko. Zakonske spremembe podpirajo tudi v Društvu katoliških pedagogov Slovenije. Zagovorniki se sicer zavzemajo za kakovostno in pravično šolstvo, s katerim pozitivne vrednote javnega šolstva ne bodo ogrožene.

Minister za šolstvo Milan Zver meni, da bo novela zakona pozitivno prispevala h kakovosti in organiziranosti slovenskih šol in da s temi spremembami v nobenem primeru ne ogrožajo javnih šol.

Obstrukcija opozicije ob obravnavi novele zakona o osnovni šoli
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin o spremembah novele zakona o osnovni šoli so vse opozicijske poslanske skupine (SD, LDS, Zares, SNS) in samostojni poslanec Slavko Gaber napovedali obstrukcijo ter protestno zapustili dvorano. Opozicija nasprotuje predvsem odpravi splošnega učnega uspeha in načinu uvajanja drugega tujega jezika, saj meni, da se s tem zmanjšuje izbirnost. V zakonu o organizaciji in financiranju izobraževanja pa jo moti predvsem 100-odstotno financiranje šoli.

Grims: Nasprotovanje zakonu je neevropski ideološki strah pred zasebništvom
Stališče poslancev SDS-a do sprememb ZOFVI-ja je predstavil Branko Grims. Poudaril je, da je bila do zdaj izrečena vrsta neresnic o spremembah šolske zakonodaje, kar je toliko huje v trenutku, ko opozicija grozi z referendumom. V javnosti najbolj prikrivan podatek je po Grimsovih besedah ta, da se je 100-odstotno financiranje programov zasebnih šol uzakonilo pod prejšnjimi vladami. Marjetka Uhan (NSi) je v podporo spremembam opozorila, da se bo državno potrjen program s spremembami lahko financiral na vseh šolah enako, saj bodo odpravili anomalijo pri financiranju zasebnih šol.

Tako Grims kot tudi njegova strankarska kolegica Alenka Jeraj sta dejala, da se SDS ne boji referenduma.