V imenu predlagateljev sklica izredne seje DZ-ja o dogovoru Združenih narodov o migracijah, ki bo decembra v Marakešu, je Branko Grims (SDS) poudaril, da dogovor temelji na manipuliranju s pojmom migracije, ki se jih je pred letom 2015 razumelo kot premike med posameznimi državami, zdaj pa se jih razume kot množične selitve. Te množične migracije pa so po njegovih besedah v zgodovini "vedno pomenile uničenje narodov, držav in civilizacije". Poleg tega je Grims posvaril pred izenačitvijo zakonitih in nezakonitih migracij, ki da ga po njegovem uvaja marakeški dogovor.

Ljudmila Novak je dejala, da v NSi-ju dogovoru nasprotujejo, ker ne rešuje vzrokov za selitve. Zavzela se je za iskanje rešitev za te vzroke na mednarodni ravni, pri čemer bi lahko tudi Slovenija storila več za njihovo odpravo.

Koalicija dogovor podpira
Poslanci koalicijskih strank so medtem podprli dogovor ZN-a o migracijah. Jani Möderndorfer (SMC) je ob tem izpostavil, da gre za politične obveze, ne bo pa dogovor vplival na slovenski pravni red. Poudaril je, da dogovor govori tudi o boju proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju in trgovini z ljudmi.

Tudi Robert Pavšič iz vladne stranke LMŠ je izpostavil, da bo Slovenija tudi ob sprejetju dogovora ostala suverena država. Dodal je, da je svetovni dogovor "afirmacija tega, da v migrantskih tokovih spoštujemo človekove pravice in pri tem ločujemo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter tudi begunci". Poleg tega vse selitve zajema od izvora prek prehajanja (tranzicije) in cilja, pri čemer spodbuja mednarodno sodelovanje pri spopadanju s to problematiko, je dejal Pavšič.

Po mnenju poslanca SD-ja Predraga Bakovića bo Slovenija ob zavrnitvi dogovora v primeru novega migrantskega vala ostala sama v manjšini držav. Če ga bo podprla, pa bo del večine držav in bo tudi deležna njihove pomoči.

Na zunanjem ministrstvu medtem trdijo, da dogovor poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti.
Dogovor bojkotirajo Madžarska, ZDA, Avstrija
Doslej je več evropskih in drugih držav sporočilo, da ne bodo pristopile k dogovoru ZN-a o migracijah. Nazadnje je to pretekli teden napovedala Avstrija. Pristopila ne bo niti Madžarska, pomisleke naj bi imeli še Poljska in Češka. Pri sprejemanju dogovora prav tako ne sodelujejo ZDA.

Gre sicer za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja preseljevanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi.

Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah MZZ-ja poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo svojo migracijsko politiko. Je pravno nezavezujoč in kot tak ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom, pojasnjujejo.