Stranki sta se za tožbo odločili takoj po dokončni zavrnitvi zahteve o opozicijski komisiji, saj menita, da niti v ustavi niti v zakonu o parlamentarni preiskavi ni izključena možnost ustanovitve dveh parlamentarnih komisij, katerih delo se prekriva.

Pristojnosti niso jasne
Gre za precedenčni primer, saj v zakonodaji in dosedanji sodni praksi ni vodila, katero sodišče je v takem primeru pristojno. Zato sta se stranki odločili, da tožbo vložita na obe sodišči.

V Ustavi Republike Slovenije je namreč določena samo možnost ustavne obtožbe v primerih, ko predsednik države, predsednik vlade ali ministri pri opravljanju svoje funkcije kršijo huje ustavo ali zakon. Sicer pa ustava določa še, da v pristojno sodišče (ki je lahko bodisi upravno, bodisi vrhovno) v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če z zakonom ni zagotovljena druga oblika sodnega varstva.

Cukjati kršil ustavo?
Stranki Cukjatiju očitata, da je državnemu zboru preprečil uvedbo parlamentarne preiskave, kar bi moral DZ narediti na podlagi 93. člena ustave, ki govori, da mora DZ odrediti preiskovalno komisijo o zadevah javnega značaja na zahtevo 30 poslancev. Poslanca SD-ja Miran Potrč in LDS-a Darja Lavtižar Bebler sta ob vložitvi tožbe pojasnila, da je bila, s tem ko predlog ni bil uvrščen na novembrski dnevni red zasedanja DZ-ja, kršena ustavna pravica poslancev do nadzora izvršilne veje oblasti..

Potrč in Beblerjeva pojasnjujeta, da je po vsebini in času obravnave njihov predmet preiskave v celoti ali vsaj bistveno različen od preiskave, kot so jo zahtevali poslanci vladajoče koalicije. Prav tako v opoziciji ne verjamejo obljubam, da bo komisija prednostno obravnavala zadevo Mercator, saj ni razvidno, ali bo sploh možno preiskavo pripeljati do konca.

Cukjati: Pravice posameznikov so prve
Predsednik DZ-ja France Cukjati je tako kot ob napovedi vložitve tožbe dejal, da se veseli njenega izida, saj bo tako dana podlaga za odločanje v podobnih primerih tudi v prihodnje.

Znova je izrazil prepričanje, da je glede odredbe o samo eni komisiji ravnal pravilno. Pojasnil je, da je predlog, po katerem se je na dnevni red uvrstila samo zahteva 39 poslancev strank vladajoče, ne pa tudi opozicijske zahteve podprla tudi zakonodajno-pravna služba. Ta je namreč odsvetovala, da bi eno zadevo obravnavali dve komisiji, dodaja Cukjati.

Ob tej odločitvi je šlo predvsem za tehtanje dveh pravic, nadaljuje predsednik. Pravice 30 poslancev, da preiskuje dejanja, in pravice posameznikov, ki
naj bi jih komisija preiskovala. Ti morajo biti zaslišani v skladu z ustavo, ki prepoveduje dvakratno sojenje, obsodbo ali zaslišanje za isto stvar, pojasnjuje in dodaja, da se je odločil zaščititi pravico državljanov, saj so človekove pravice osnova, ki jo morajo vsi spoštovati.

O komisiji poslanci v sredo
Državni zbor naj bi o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v gospodarskih družbah odločal predvidoma v sredo, sklepni dan zasedanja.