Mafijsko upravljanje po besedah premierja Janeza Janše sicer res obstaja in ima zelo globoke korenine, a drugje, kar da je tudi "eden od osrednjih problemov slovenskih ljudi".

Matej Tašner Vatovec (Levica) je v uvodu spomnil, da je Janšo novembra v DZ-ju povprašal, zakaj se, ko je v opoziciji, predstavlja kot tisti, ki bo, ko bo na oblasti, počistil s korupcijo v državi, ko je predsednik vlade, pa se "v bistvu zgodba obrne in imamo v nekaj letih ali pa mesecih korupcijskih in podobnih afer za kakšno desetletje". Odgovora na to ni dobil, je poudaril.

Izpostavil je nekaj afer v času te vlade, od izgubljenih mask, posla s hitrimi testi s podjetjem Majbert Pharm, povezanega z nekdanjim članom podmladka SDS-a Luko Lahom, nabave respiratorjev pri Janševem bratu Rajku Janši, do nakazane rasti predvidenih zneskov za vojaško opremo. Dotaknil se je tudi t. i. afere glupi davki, v katero se je ujel okoljski minister Andrej Vizjak. Večina spornih zadev sicer po njegovi oceni zastara, morda tudi zato, ker znajo v SDS-u "dobro treti intimne dele sodnikov, prevzemati policijo in vse preiskovalne organe v tej državi in tako poskrbeti, da gre vse pod preprogo", je še ocenil.

Janša je vse povedano označil za "laži in insinuacije". "V bistvu ste si te stvari več ali manj izmislili ali pa prikrojili, da se ne bi razpravljalo o dejanskih ozadjih, ki kriminalno delujejo v tej državi," je menil.

Opozicija: Vlada krši ustavo in ignorira zakone

Sledila je predstavitev poslanskih skupin. Miha Kordiš je v imenu Levice ocenil, da je najbolj problematično od vsega to, da Janša odgovore lahko danes podaja z mesta predsednika vlade, ne pa iz zapora.

Robert Pavšič (LMŠ) je vladi očital kršitve ustave in ignoriranje zakonov, ki bi jih oblast morala spoštovati kot zgled ljudem, kadrovski 'brutalizem', poseganje v vitalne državne podsisteme – statistični urad, finančno upravo, Nacionalni preiskovalni urad, policijo, energetiko in druga državna podjetja.

Marko Koprivc (SD) je ocenil, da je "pod janšizmom" mogoče vse. "Tudi razgradnja pravne države," je dodal. Posebej je poudaril tudi pritiske na medije, aktualne na RTV in "protizakonito nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije". Prav tako je omenil poskuse onemogočanja nevladnih organizacij.

Nepovezana poslanka Janja Sluga je medtem kot zelo sporne omenila zaplete pri imenovanju delegiranih tožilcev, dobivanje Janše z dobavitelji v zdravstvu in njihovimi lobisti, vlogo njegovega odvetnika Francija Matoza v podjetjih v državni lasti, madžarske milijone za oglase v medijih SDS-a in za izgradnjo drugega tira.

Ta vlada je "prestreljena s korupcijo in deluje z mafijskimi prejemi, kar pokaže domala vsaka afera", se je strinjal Marko Bandelli (SAB).

Koalicija: Mafijska početja Slovenijo spremljajo od začetka

Na drugi strani so v koaliciji poudarjali, da mafijska početja Slovenijo spremljajo že od njenega nastanka. "Leve politične sile so si še pred njenim nastankom prizadevale, da ta seveda sploh ne bi nastala," je dejal Danijel Krivec (SDS). Za mafijsko je označil, da je tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan dopustil razoroževanje teritorialne obrambe, lansiranje afere Patria, milijardo dolarjev opranega iranskega denarja prek NLB-ja za financiranje terorizma itn.

Tudi poslanka SMC-ja Monika Gregorčič je menila, da težave v resnici izhajajo iz prvih netransparentnih postopkov privatizacije, ki so vzpostavili privilegirani sloj oz. t. i. tranzicijsko levico s politično močjo. Ta naj bi omogočala prave pravnosistemske odločitve, vzpostavljena gospodarska moč pa naj bi odpirala vrata v vse družbene podsisteme, tudi v medije. "Krog je bil tako sklenjen in vzpostavljen sistem delovanja lahko poimenujemo tudi paradržava ali globoka država," je povedala.

Andrej Černigoj (NSi) je poudaril za pol milijarde evrov preplačani drugi blok Termoelektrarne Šoštanj in za pet milijard evrov globoko bančno luknjo.

Afere iz preteklosti

Številne od afer iz preteklosti, ki so jih našteli koalicijski poslanci, je nato povzel tudi Janša. Kritikom je očital, da ne obsojajo kršitev ljudi, ki prihajajo iz njihovih krogov, večkrat se je obregnil tudi ob imenovanja v sodstvu, saj da so za sodnike lahko imenovani ljudje brez izkušenj in diplome. To je mafijsko upravljanje z državo, je ocenil.

Potem ko je predsednik vlade že zapustil sejo, je sledila razgreta razprava, Pavšič pa je po več urah te točke dnevnega reda predlagal, da DZ sejo zapre za javnost, ker bi se rad skliceval na tajne dokumente. Seja je bila zato za pol ure prekinjena, nato pa so poslanci tajno glasovali o zaprtju, a se za to niso odločili.

"To je dokaz, da živimo v mafijski državi," je glasovanje komentiral Pavšič, ki ni mogel razumeti, zakaj poslanci niso želeli spregovoriti "o konkretnih kriminalnih poslih, ki so jih podpirali konkretni ministri in malo manj konkretna vlada". "Sram nas je lahko kot DZ," verjame.

Branko Grims in Mojca Škrinjar iz SDS-a sta menila, da je Pavšič kršil zakon o tajnih podatkih in da bi ga morala podpredsednica DZ-ja Tina Heferle iz LMŠ-ja naznaniti policiji oz. ustreznemu organu, s čimer pa se ta ni strinjala.

Janša: Nad energetsko krizo najprej s t. i. draginjskim dodatkom za upokojence in nekatere druge

Vlada bo energetsko krizo najprej reševala s t. i. draginjskim dodatkom, ki je v vrednosti 300 evrov za upokojence in nekatere druge predviden v predlogu desetega protikoronskega zakona. Konec januarja, ko bo več podatkov o posledicah podražitev energentov, pa bo odločala tudi o posebnih energetskih vavčerjih, je v parlamentu napovedal premier Janša.

Poslanca SAB-a Andreja Rajha je v poslanskem vprašanju zanimalo, kdaj bo vlada obravnavala energetsko krizo, pri čemer je opozoril, da zvišanje cen energentov ne ogroža le gospodinjstev, temveč tudi podjetja. "Kljub številnim pozivom in tudi napovedim ter obljubam vlade, da ukrepi sledijo, se ni zgodilo praktično nič. Za nameček je Telekom Slovenije kot državno podjetje s svojo odločitvijo o prekinitvi prodaje elektrike končnim odjemalcem krizo še poglobil," je poudaril.

Janša je odgovoril, da je Slovenija vpeta v evropski trg in da ima zato tudi pri obravnavi energetske krize na voljo kratkoročne ukrepe, skladne s pravili skupnega evropskega trga. Ta vlada je v EU-ju verjetno posegla po najbolj obsežnih ukrepih oz. predlogih ukrepov, je zatrdil.
"Takoj, ko je bilo jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mesecev čez zimo, je vlada v deseti protikoronski zakon vključila draginjski dodatek za več kot 300.000 upokojencev in nekaterih drugih posebej socialno šibkih kategorij. Ta zakon imate že en mesec v DZ-ju," je dejal in izrazil upanje, da bo zakon sprejet do konca letošnjega leta. Solidarnostni dodatek bi po vladnem predlogu prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani.

O pomoči podjetjem je premier navedel, da je vladna skupina predlagala preučitev možnosti znižanja stopnje davka na dodano vrednost z višje na nižjo, glede na razpravo na ravni EU-ja v četrtek pa se bo vlada odločila, ali ta predlog sprejeti ali ne.

V povezavi s predlogom SAB-a, na katerega je dodatno opozoril Rajh, da bi bilo mogoče lanske turistične bone in letošnje bone 21 uporabiti tudi na področju energetike, pa je menil, da je bil cilj teh bonov pomagati v epidemiji covida-19 prizadetemu delu zlasti storitvenega gospodarstva. Sprememba namena bonov bi pomenila izpad sredstev, ki bi ga bilo treba nadomestiti z drugimi viri, je dejal, zato se mu predlog SAB-a ne zdi racionalen.

Janša pa je ob tem pojasnil, da ima vlada na mizi predlog o posebnih energetskih vavčerjih, ki ga bo obravnavala konec januarja, ko bo natančneje vedela, kakšne so posledice podražitev v energetiki. Z njim naj bi zajeli upokojence in druge, ki prejemajo socialne prejemke, skupaj "nekaj več kot 60.000 rojakov". Opozoril je še, da bodo to možnost uporabili le, "če bo situacija trajala, kot se predvideva".

Sluga: Vlada ni naredila ničesar

Nepovezane poslanke Janje Sluga ta pojasnila niso prepričala. "Več kot očitno nimate česa pokazati in odgovoriti. Dejstvo je, da vlada ni naredila ničesar," je bila ostra. Predlog, ki še ni bil sprejet, po njenem mnenju ne pomeni nič, govorjenje o reševanju energetske stiske s solidarnostnim dodatkom v protikoronskem zakonu pa se ji zdi smešno. Obregnila se je tudi ob razpis, na katerem je bil za električno energijo za bolnišnice in zdravstvene domove izbran Petrol, ki je postavil tri milijone evrov višjo ceno kot Gen-I v prvem razpisu, ki je bil razveljavljen. "Nastavljanje vam všečnih direktorjev je edini ukrep, povezan s krizo cen elektrike," je dejala.

Janša je branil predlagani solidarnostni dodatek, saj da bodo ljudje 300 evrov porabili za tisto, kar bodo potrebovali. Opozoril je še, da vlada ne sme posegati v delovanje trgov z netržnimi mehanizmi in da nima instrumentov, da bi konkretnim podjetjem naročala, kakšna naj bo cena energije. Tega tudi ni naredila nobena evropska država, je dodal. Vse drugo je po njegovem mnenju demagogija. "Enako je zloraba poslansko vprašanje za lobiranje v korist politično nastavljenih direktorjev v prejšnjih mandatih. Tega ne bi komentiral," je sklenil.

Janša: Vlada je v tem mandatu pripravila številne ukrepe za boljši položaj upokojencev

Predsednik vlade Janez Janša je na seji DZ-ja dejal, da je trenutna vlada pripravila številne ukrepe za boljši položaj upokojencev. Še posebej pa je v odgovoru na poslansko vprašanje Ivana Hršaka iz DeSUS-a poudaril pomen pred kratkim sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki sistemsko ureja dolgotrajno oskrbo.

V času te vlade so se pokojnine uskladile trikrat, in sicer dvakrat redno in enkrat izredno, je spomnil. Glede morebitne izredne uskladitve v tem ali prihodnjem mesecu pa je povedal, da je predvidena v vrednosti 3,5 odstotka, ni pa še dokončne odločitve glede posamičnih kategorij. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je precej natančno izračunal, v kakšnih odstotkih bi se morale pokojnine izredno uskladiti po določeni kategoriji upokojencev, da bi dejansko izenačili položaj vseh, je Janša odgovoril na vprašanje poslanca DeSUS-a, ki ga je zanimalo, kaj vse je trenutna vlada že naredila za upokojence in kaj še načrtuje do konca mandata.

Zaradi epidemije covida-19 je bil po Janševih besedah dvakrat izplačan solidarnostni dodatek. Tudi v desetem protikoronskem svežnju je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence, prejemnike invalidskih nadomestil in poklicnih pokojnin v treh kategorijah v skupni vrednosti skoraj 80 milijonov evrov. Prejemnikov bo več kot 300.000, je poudaril.
Poleg tega je navedel, da je bil tako lani kot letos izplačan letni dodatek za upokojence. Enako se predvideva za naslednje leto, in sicer v petih razredih v vrednosti od 140 do 450 evrov, je napovedal. V ta namen bo treba izplačati 169 milijonov evrov.

Ne nazadnje je v zakonodajnem postopku predlog pokojninske novele s prvopodpisanim Jožefom Horvatom iz NSi-ja, ki mu vlada ne nasprotuje. Predlog po premierjevih besedah vsebuje veliko popravkov za kategorije upokojencev, ki so bile do zdaj pozabljene. Finančni učinek za izvedbo predloga je približno 15 milijonov evrov, je dejal.

Omenil je tudi investicije v institucionalno varstvo starejših. Teh je bilo več kot prej v 15 letih, je opomnil.

Vlada po Janševih besedah še naprej načrtuje vzdrževanje visoke gospodarske rasti

Vlada je kljub epidemiji covida-19 za obravnavo v DZ-ju pripravila vrsto sistemskih zakonov, ki v temelju izboljšujejo položaj ljudi, je dejal premier Janez Janša. Poleg tega je pripravila deset protikoronskih svežnjev, je spomnil. Po njegovih besedah računajo, da bomo z ukrepi še naprej vzdrževali visoko gospodarsko rast.

V času te visoke gospodarske rasti lahko po njegovih besedah vsi, ki želijo delati, dobijo delo. Še nikoli toliko ljudi ni plačevalo pokojninskih in zdravstvenih prispevkov, DDV pri potrošnji in drugih dajatev, ki jih lahko plača samo tisti, ki nekaj ustvari, je poudaril. Glede na to so naložbe večje in zato se splošna blaginja lahko povečuje, je dodal v odgovoru na vprašanje poslanca Jožefa Horvata iz NSi-ja, ki so ga zanimali dosežki aktualne vlade.

Občine iz dviga povprečnin po Janševih navedbah še nikoli niso imele toliko denarja kot zdaj. Vlada jih obravnava resno kot dejavnika razvoja, je pojasnil.

Glede slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja pa je dejal, da je bilo v tem času zaprtih več dosjejev kot v času nemškega predsedovanja. "Če gledamo kljukice pod dosjeji, jih je zelo veliko, neprimerno več kot v nekaterih državah, ki so predsedovale pred nami," je navedel. Pri tem je dodal, da so ti dosjeji "enake teže".

Nekateri dosežki so po njegovih navedbah taki, da jih ni nihče pričakoval. Sloveniji ni nihče jemal dosjejev, ampak ravno nasprotno – veliko dodatnega smo dobili na mizo in veliko dodatnega tudi rešili, in to v težkih razmerah, je poudaril.

Vprašanje poslancev

Decembrska seja se je začela v ponedeljek, ko so na vprašanja poslancev odgovarjali ministri, danes je prednje stopil še predsednik vlade. Kar šest ur naj bi trajala razprava o Janševem odgovoru na vprašanje v povezavi s korupcijo in mafijskim upravljanjem države, ki mu ga je poslanec Levice Matej T. Vatovec zastavil na novembrski seji DZ-ja.