Potresno odpornost stavb določajo predvsem njihova starosti, višina in lastnosti konstrukcije. Foto: BoBo
Potresno odpornost stavb določajo predvsem njihova starosti, višina in lastnosti konstrukcije. Foto: BoBo

Objekti v Sloveniji, zgrajeni po letu 2008 izpolnjujejo evropske standarde protipotresne varnosti, medtem ko to ne velja za starejše objekte, predvsem za tiste, ki so bile zgrajene pred potresom v Skopju leta 1963, je na virtualni videokonferenci o potresni ogroženosti stavb v Sloveniji opozoril državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožanc.

Na ministrstvu je trenutno v pripravi resolucija o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb. S sprejetjem in izvajanjem tega programa se bo postopoma zmanjševala potresna ogroženost objektov, kar pomeni, da bo ob morebitnem potresu manj žrtev, manjša gmotna in gospodarska škoda ter hitrejša možnost ponovne vzpostavitve normalnega življenja, je še pojasnil Rožanc.

Odpornost stavb proti potresu v Sloveniji je raznolika, tako kot so raznolike stavbe po svoji starosti, višini in lastnostih konstrukcije. Nosilna konstrukcija je namreč tista, ki stavbi zagotavlja potresno odpornost, je na konferenci, ki jo je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor organizirala Zbornica za poslovanje z nepremičninami, je poudarila Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Raziskava pokazala, da so številne stavbe zelo ranljive

Rezultati raziskav potresne ogroženosti realnih stavb v Sloveniji, v okviru katerih je bilo vključenih več kot 1600 objektov, predvsem zdravstvenih domov, bolnišnic, gasilskih domov in večstanovanjskih stavb, ki bi bili v primeru potresa najbolj izpostavljeni, pa kažejo, da je bila večina zgrajenih v obdobju po drugi vojni, številne med njimi so potresno zelo ranljive, je pojasnila Marjana Lutman.

Po njenih besedah pri ocenjevanju potresne ogroženosti upoštevajo potresno ogroženost posamezne stavbe, ki je odvisna od pravil gradnje različnih obdobij in poznejših posegov. Upoštevajo pa tudi ogroženost zgrajenega okolja, ki je pomembna za načrtovanje odziva na potres in odpravo morebitnih posledic, namenjena pa je tudi za načrtovanje preventivnih ukrepov.

Posamezniki lahko potresno ogroženost stavbe preverijo tudi v aplikaciji Oceni svojo stavbo, kjer z vnosom podatkov o letu gradnje, številu nadstropij, materialu, nagnjenosti terena, tlorisni zasnovi, poznejših posegih ter razpokah v konstrukciji, dobijo oceno potresne varnosti posamezne stavbe, je še poudarila Lutmanova.