Varuhinja in njeni sodelavci so na novinarski konferenci med drugim izpostavili nerešene pritožbe na področju sociale ter nepravilno ugotavljanje gmotnega stanja družin, ki prosijo za javna sredstva. Primeri, na katere opozarjajo, se dotikajo najbolj ranljivih skupin ljudi, ki se iz dneva v dan sprašujejo, kako preživeti, je dejala Nussdorfer.

Navedene so bile nerešene pritožbe na področju sociale. Po podatkih varuha je ministrstvo od več kot 20.000 prejetih pritožb do danes rešilo približno 9.000 pritožb, vse preostale pa naj bi bile po zagotovilih ministrstva rešene do konca leta. Namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič meni, da bi moralo ministrstvo to problematiko čim prej rešiti, saj zaostanki rušijo zaupanje v pravno in socialno državo.

Pri Varuhu jim zato predlagajo, da na delo s pritožbami začasno razporedijo vse strokovno usposobljene zaposlene. "Odprava zaostankov na tem področju bi morala biti absolutna prioriteta, dokler ne bo zagotovljeno odločanje v rokih, ki jih določa zakon," je pojasnil Dolčič in dodal, da je ta rok 60 dni.

Enkratne prihodke šteli družinam dve leti zapored
Pri Varuhu opozarjajo tudi na nepravilno ugotavljanje gmotnega stanja družin, ki prosijo za javna sredstva, in sicer po uveljavitvi nove zakonodaje s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Januarja lani so ministrstvo za delo tudi obvestili o nekaterih kršitvah pravic, vendar so bila opozorila preslišana, je dejal svetovalec varuhinje Lan Vošnjak.

Vošnjak je še pojasnil, da je ministrstvo posameznikom ali družinam iste prihodke, na primer enkratni znesek od prodaje premoženja, štelo v prihodke dve leti zapored.

Precej pobudnikov je varuhinjo opozorilo, da so v zadnjem letu zaslužili tako malo, da jim ni bila izdana dohodninska določba. Pri odmeri pravic iz javnih sredstev pa je bilo šteto, da za to leto ni podatka, razvidnega iz dohodninske določbe in so zato na ministrstvu upoštevali podatke iz leta prej.

Enaka praksa do odločitve sodišča
Takšna praksa se je nadaljevala do konca lanskega leta, nato pa je višje delovno in socialno sodišče v več primerih razsodilo, da takšno razumevanje zakona ni pravilno. Potem je bila praksa odločanja na prvi stopnji spremenjena. Vsi ljudje, ki se niso pritožili, pa so ostali prikrajšani, zato pri Varuhu menijo, da bi morala država napako popraviti in vsem prikrajšanim povrniti sredstva, ki so jim bila neupravičeno odvzeta.

Vošnjak je še opozoril na ljudi, ki razpolagajo s premoženjem, od katerega nimajo in ne morejo imeti ekonomske koristi, pa se takšno premoženje vseeno upošteva pri določanju obsega pravic iz javnih sredstev. Takšen primer so, recimo, zemljišča, po katerih poteka občinska cesta.

Kot problematično so pri varuhinji izpostavili še prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Vpis prepovedi, ki ga država opravi z namenom zavarovanja denarne terjatve iz naslova izplačanih denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka, je po mnenju Dolčiča čezmeren poseg v pravice posameznikov. Država bi lahko to področje uredila bolj življenjsko in prijazno, je dodal.