Seja komisije DZ-ja za nadzor javnih financ je bila sklicana na zahtevo poslancev opozicijske stranke NSi. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja komisije DZ-ja za nadzor javnih financ je bila sklicana na zahtevo poslancev opozicijske stranke NSi. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki bi se mesečno plačeval Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno.

V imenu predlagateljev seje je Jernej Vrtovec (NSi) opozoril, da manjkajo finančni izračuni, ki bi dokazovali, da bo ta prispevek zadostoval za kritje deleža zdravstvenih storitev, ki jih zdaj krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot je dejal, se uzakonja "bianco menica" ZZZS-ja, ki lahko računa na kritje primanjkljaja iz proračuna. Ker so predlogi proračunov za naslednja leta že sprejeti, je Vrtovec spraševal, ali že upoštevajo tudi kritje tega primanjkljaja. V NSi-ju pa jih po njegovih besedah prav tako zanima sama smotrnost prenosa in administrativni stroški ZZZS-ja, ki bodo nastali pri pobiranju obveznega prispevka.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da so glede rebalansa proračuna za prihodnje leto v intenzivnih pripravah in pogovorih s posameznimi resorji in bodo v tem okvirju naslovili tudi vprašanje dodatnega financiranja ZZZS-ja. Je pa poudaril, da zadnja različica zakona predvideva, da bo ta proračunska varovalka časovno in zneskovno omejena, predvidena je le za leto 2024, in sicer v višini do 240 milijonov. Tu se po njegovem pojasnilu ministrstvo za finance zanaša na oceno ministrstva za zdravje.

Opozorila o tem, da bodo izdatki za zdravstvo še naprej rasli

Sorodna novica Odbor DZ-ja potrdil predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Po izračunih ZZZS-ja naj bi razlika med prihodki in odhodki od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. obveznega zdravstvenega prispevka v letu 2024 znašala okoli 94 milijonov, je pojasnila poslanka Svobode Tamara Kozlovič. V letu 2025 naj bi bil po oceni ZZZS-ja ta primanjkljaj približno 136 milijonov, je dodala. Ob tem pa je opozorila, da to velja ob predpostavki, da se ne bi storilo nič in ne bi bilo zdravstvene reforme, česar pa si v koaliciji ne želijo in si prizadevajo, da bi bile "stvari jutri boljše".

Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je dodatno pojasnila, da predlog zakona predvideva valorizacijo z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu, po njenih navedbah torej 3,9 odstotka, medtem ko je medicinska inflacija v obveznem zdravstvenem zavarovanju trenutno 8,8-odstotna. Ob tem pa tudi njihove projekcije za obvezno zdravstveno zavarovanje za prihodnja leta prav tako kažejo presežek odhodkov nad prihodki, kar pa še ni pokrito z začasno proračunsko varovalko.

V prihodnjih letih bo po njenih napovedih ta razkorak večstomilijonski. Izdatki za zdravstvo bodo namreč še naprej v porastu, kot je bilo danes večkrat omenjeno, pa k temu pripomore tako dolgoživa družba, nove metode zdravljenja, pa tudi dvigi plač v zdravstvu.

Opozorila je tudi na problematiko pobiranja prispevka prek dveh organov.

Bešič Loredan: S hitrim ukrepanjem smo želeli zaščititi ljudi

Minister za zdravje zatrjuje, da je ukrepanje vlade preprečilo
Minister za zdravje zatrjuje, da je ukrepanje vlade preprečilo "popolni kaos v sistemu". Foto: Matija Sušnik/DZ

Pri prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek je šlo za odziv na napoved ene od zdravstvenih zavarovalnic za dvig premije s 35 na 45 evrov, je ponovil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Tak dvig bi po njegovih besedah "povzročil popolni kaos v sistemu", če bi dobršen del tistih, ki danes plačujejo 35 evrov, začel odpovedovati pogodbe. S porušenjem zavarovalne sheme pa bi posledično zrušili stabilno financiranje zdravstvenega sistema.

Pojasnil je, da so s hitrim ukrepanjem želeli zaščititi ljudi, obenem pa so dali tudi jasno vedeti, da gre za prvo zakonodajno spremembo in se opravi razprava ter iskanje nacionalnega konsenza, na kakšen način se bo zdravstveni sistem financiral od 1. januarja 2025.

Predstavniki vseh treh zavarovalnic dejali, da novelo podpirajo

V zdravstvenih zavarovalnicah, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so se na ministrove navedbe odzvali, da se v bistvu ne ve, kaj bi se zgodilo ob dvigu premij, ki je logična posledica dviga cen storitev. So pa predstavniki vseh treh zavarovalnic danes dejali, da novelo zakona podpirajo. "Pravzaprav si želimo, da bi bila čim prej sprejeta," je dejal predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Aleš Miken. Tudi zato, ker je v veljavi uredba, ki je zamrznila višino premij, kar jim povzroča "neposredno izgubo".

S štirimi glasovi za in tremi proti je komisija ob koncu seje sprejela tudi sklepe, ki so jih predlagali v stranki NSi. Z njimi med drugim predlaga DZ-ju, da odločanje o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preloži, dokler ministrstvi ne pripravita vseh potrebnih izračunov vpliva predloga na državni proračun. Vladi pa predlaga, da hkrati z analizo spremenjenega financiranja zdravstva opravi tudi analizo vpliva, ki ga bo za proračun imelo financiranja dolgotrajne oskrbe.

ZZZS za trajno proračunsko postavko

Foto: BoBo
Foto: BoBo

ZZZS se je na razpravo odbora odzval v ločenem sporočilu za javnost. Zavod je poudaril, da bodo po predlogu novele, kot je bil dopolnjen v obravnavi na matičnem odboru, nekatere zavarovane osebe plačevale prispevek finančni upravi (Furs), približno 100.000 ljudi pa ZZZS-ju. Takšna rešitev se jim ne zdi ustrezna. Uvaja dodatne, nepotrebne stroške in je tudi netransparentna, "saj ne zagotavlja enotne evidence terjatev in obveznosti iz naslova vseh prispevkov pri Fursu", so navedli. Poleg tega ocenjujejo, da gre za odklon od sistemske ureditve, saj je po njihovih navedbah skladno z zakonom o finančni upravi le Furs pristojen za pobiranje vseh socialnih prispevkov.

DZ-ju zato predlagajo, "da se pobiranje prispevkov s spremembo zakona uredi prek enotnega organa za nadzor nad obračunavanjem, plačevanjem in izterjavo vseh prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (proporcionalni prispevki in pavšalni prispevki)".

Pri tem poudarjajo, da bi se tako zagotovila največja mogoča učinkovitost pobiranja prispevka ob najmanjših stroških za sistem javnih financ. Sredstva od preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih porabili za vzpostavljanje podvojenega sistema davčnih evidenc ter dvojnega vzporednega sistema pobiranja prispevkov, pa bi dejansko namenili plačilu zdravstvenih storitev zavarovancem.

"Ključna pristojnost ZZZS-ja je redistribucija zbranih sredstev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ne pobiranje teh prispevkov, ki je v pristojnosti Fursa, hkrati pa ZZZS nima ustreznega znanja in kadrov, predvsem pa bi moral vzpostaviti primerno informacijsko podporo za prevzem te pristojnosti," so še poudarili na ZZZS-ju.

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal, da bodo ZZZS-ju poslali pisni odgovor, kot pa je dejal, ZZZS pri svojem predlogu dopolnila navaja napačno pravno podlago.

ZZZS poudarja, da je za stabilno financiranje zdravstva treba zagotoviti trajno pravno podlago za financiranje iz državnega proračuna. Financiranje zdravstvene blagajne se v zadnjih letih ureja z interventno zakonodajo na način, da se določeni ukrepi financirajo iz državnega proračuna le za eno leto, kar onemogoča postopke načrtovanja in ogroža stabilnost financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so zapisali. Zato predlagajo vzpostavitev trajne proračunske varovalke "z namenom stabilnega in nemotenega zagotavljanja financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru, če ZZZS ne razpolaga z lastnimi viri".

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nov obvezni zdravstveni prispevek v znesku 35 evrov mesečno.