Glede na sporočilo vladnega urada za komuniciranje se je vlada v četrtek seznanila z odgovori Evropski komisiji in pooblastila zunanje ministrstvo, da jih pošlje v Bruselj. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh, so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.

Slovenski odgovori so sicer zaupne narave, je pa osnutek besedila, ki ga na seji vlade po njihovih podatkih niso spremenili, pridobil spletni portal N1, ki opozarja, da so tudi v tem, že tretjem odgovoru te vlade na vprašalnik Evropske komisije, strankarsko obarvana stališča "po meri SDS-a", pa čeprav naj bi bila glede na predvideno metodologijo v poročilu zgolj dejstva in statistični podatki. Poročilo je sicer nastalo na zunanjem ministrstvu, dopolnili pa so ga v kabinetu premierja Janeza Janše, navaja portal.

Med drugim je v teh odgovorih navedeno, da je bilo v zadnjem četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic in da je bilo prav to po letu 2008 kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev. Posredno naj bi se tovrstni očitki nanašali predvsem na nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in na generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. V poročilu so navedeni tudi dvomi o izobrazbi Masleše.

Vlada ocenjuje, da je zaupanje v sodstvo zaradi škandalov upadlo

Pripravljavci poročila dvomijo tudi o preliminarnih ugotovitvah raziskave vrhovnega sodišča s konca leta 2021, po katerih se je zaupanje v slovensko sodstvo v splošni javnosti v zadnjih letih občutno dvignilo. Vlada meni nasprotno, da je zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov "krepko pod povprečjem EU-ja in OECD-ja" in da je Slovenija osma najslabša med državami EU-ja.

Kot razlog za to nizko zaupanje so avtorji dokumenta navedli več "velikih škandalov", ki da so od leta 2008 pretresli slovensko pravosodje. Poudarili so neraziskano pranje več kot milijarde evrov iranskega denarja, obsodbo "voditelja opozicije, čigar stranka naj bi po projekcijah slavila na volitvah" in "nezakonito preiskavo sedeža glavne opozicijske stranke" leta 2015, navaja portal. Opozicijska stranka je bila v navedenih primerih SDS.

Mediji po oceni avtorjev premalo poudarjali nujnost vladnih ukrepov

Osnutek poročila je kritičen tudi do medijev, češ da so ti v dobršni meri pripomogli k stopnjevanju obstoječih napetosti v družbi. Avtorji ocenjujejo, da je bila meja med odgovornostjo medijev glede informiranja javnosti in nadzorovanja oblasti ter političnim aktivizmom pogosto zabrisana oziroma prekoračena.

V poročilu je navedeno, da naj bi mediji premalo poudarjali nujnost ukrepov proti covidu-19, ki jih je sprejemala vlada. Tako naj bi se poročanje največjih televizij, vključno z javno radiotelevizijo, v korist zdravstvenim ukrepom odločneje pokazalo šele proti koncu lanskega leta, poročilo povzema N1.