Sredi prejšnjega tedna je v šolah začel veljati novi režim odrejanja karantene oziroma pouka na daljavo. Posamezni razred preide na šolanje od doma, ko je potrjena okužba pri več kot tretjini učencev oziroma dijakov v obdobju 14 dni. Dokler ta kvota ni izpolnjena, se morajo v primeru okuženega učenca ali dijaka tisti, ki so bili v visokotveganem stiku v izobraževalni instituciji sedem dni zapored samotestirati.

Sprememba je poskrbela za to, da je v karanteno napotenih manj učencev in dijakov. Pred njeno uvedbo je bilo v petek, 14. januarja, v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupno ob skoraj 3300 obolelih v karanteni kar 72 tisoč otrok in mladostnikov. Teden dni pozneje, 21. januarja, ko je že veljala nova ureditev odrejanja karanten, pa je bilo obolelih otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupno nekaj več kot 4500, v karanteni pa jih je bilo manj kot 8000.

Ob tem se v praksi, podobno kot pri preteklih covidnih protokolih v šolskih ustanovah, pojavljajo številne dileme in nejasnosti, posamezne šole pa težave rešujejo po svojih najboljših zmožnostih. "Karanten je od spremembe protokola seveda manj, ampak problem je v tem, da se utapljamo v administraciji. Moramo spremljati in voditi evidence, kdo od učencev in učiteljev se mora dnevno testirati. Vedeti moramo, kdo od učencev je prebolevnik, kdo je prebolel in je tudi cepljen, iskati moramo njihove stike, jih poročati NIJZ-ju in tako dalje. Dejansko počnemo v vodstvih šol večinoma same take stvari, ki nimajo zveze z izobraževanjem," je stanje opisal predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan.

Če bi bili ti ukrepi sprejeti pred letom in pol, ko so krožile bistveno manj kužne različice, bi takšen sistem odrejanja karanten po Pečanovem mnenju deloval učinkovito. "Takrat bi po mojem šlo brez večjih težav. Menim, da bi morda pomagalo ohraniti pouk v šolah, Zdaj, ko je različica zelo kužna, pa vlada kaos," pojasnjuje in opozarja, da trenutna ureditev povzroča zmedo in ni vzdržna.

Posamezne šole protokole urejajo po lastnih zmožnostih

Eno od vprašanj, ki se pojavlja, je, kaj se šteje kot začetek karantene, v katero je napoten celoten oddelek – datum prve potrjene okužbe v razredu ali datum, ko je je okužen še zadnji učenec za izpolnitev tretjinske kvote. Kot pojasnjuje Pečan, si ravnatelji tega ne znajo jasno in enotno interpretirati, zato na posameznih institucijah prihaja do različnih protokolov. Na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, ki jo vodi sam, so se po posvetu s strokovnjakinjo odločili za nekakšno vmesno rešitev. "Ko smo imeli tak primer, smo klicali epidemiologinjo. Skupaj z njo smo določili vmesno varianto, med datumom prve okužbe in izpolnitvijo kvote," je pojasnil.

Ob tem je dodal, da se omikron sicer širi hitro, tudi inkubacijska doba je krajša kot pri prejšnjih različicah, zato je med obema dogodkoma preteklo nekaj dni, pa še to zato, ker je bil vmes konec tedna in je bilo na rezultate testiranj treba čakati dlje. Tisti učenci, ki so nazadnje prejeli pozitivne izvide PCR-testiranj, bodo sicer v izolaciji ostali še nekaj dni, potem ko se bo razred kot celota vrnil iz karantene.

Na Gimnaziji Nova Gorica imajo drugačen pristop. "Ko se pri katerem od dijakov pojavijo jasni znake okužbe, se ga nemudoma pošlje domov. Če se v razredu hkrati pojavita dva ali več takšnih primerov in je ob tem presežena tretjina pa na šolanje na daljavo pošljemo celoten oddelek" je pojasnil ravnatelj Andrej Šušmelj. Dodal je, da bi se, če bi vsakič znova čakali na potrditvene rezultate PCR-testiranj, virus v tem času dodatno širil po šoli. Kot prvi dan karantene na novogoriški gimnaziji sicer upoštevajo zadnji dan stika s sošolci. Trenutno se na daljavo šolata dva gimnazijska oddelka, po pojasnilih ravnatelja pa večjih težav z izvedbo pouka sicer za zdaj ni. Ob tem priznava, da je stanje kljub temu precej kaotično, zelo so omejene predvsem obšolske dejavnosti, a na šoli izobraževalni proces kljub temu skušajo voditi kar se da nemoteno.

"Resnično nam zmanjkuje časa za naše osnovno delo"

"Na naši šoli sta trenutno dva oddelka, ki bosta po mojem jutri ali pojutrišnjem dosegla kvoto ene tretjine okuženih," je aktualno stanje na ljubljanski Osnovni šoli Franceta Bevka komentirala ravnateljica Barbara Kampjut. Dodala je, da so na šoli upali, da bo sprememba olajšala delo, a je zdaj še težje. "Ravnatelji smo bili veseli predvsem, ko so zaposleni na šolah postali izjema od karantene. To nam zelo pomaga. Ampak ker so v izjemo zajeti tudi otroci, za katere smo seveda veseli, da so v šoli, se med njimi širi ogromno okužb, kar za nas pomeni velik organizacijski zalogaj," je pojasnila.

"Moja nedelja je bila videti tako, da sem se popoldne usedla za računalnik in do 22. ure samo zbirala maile o pozitivnih izvidih samotestiranja pri učencih. Tudi sicer sva s pomočnico od jutra do večera za računalnikom, kjer prebirava obvestila o pozitivnih izvidih testiranj, enkrat učiteljev, drugič učencev, preverjava stike za posamezne oddelke in učitelje," je opisala ravnateljica ljubljanske osnovne šole. "Smo kot v lekarni, ves čas nabavljamo hitre teste, ker jih otroci pozabljajo doma. Ukvarjamo se samo s covidom, ob tem je treba urejati vse možne druge zadeve. Resnično nam zmanjkuje časa za čisto osnovno delo, ki smo ga dolžni opravljati," opozarja.

Ali ravnatelji odrejajo karantene ali šolanje od doma?

Vprašanje je tudi, ali se tretjinski delež upošteva glede na prisotne pri pouku ali na vse, ki so vpisani v posamezen oddelek, in kakšen je status učencev in dijakov, ki v času, ko se je v razredu razširila okužba in je bil oddelke poslan v karanteno, niso bili prisotni pri pouku. "Mi delež računamo na vse vpisane," je pojasnil Pečan in dodal, da bi bilo spremljanje stanja, če bi morali pri tem vračunavati še vse dnevne odsotnosti posameznih dijakov, nemogoče. Tudi na novogoriški gimnaziji tretjinski delež upoštevajo glede na vse vpisane dijake v posameznem oddelku.

Sorodna novica Nekatere šole že izvajajo pouk na daljavo, ministrstvo ne bo pozvalo k zaprtju šol

Pri tem je treba poudariti, da ravnatelji, čeprav je govor o karantenah, tehnično gledano, odrejajo le šolanje na daljavo. "Ravnatelj ima po enem od odlokov pooblastilo, da za 10 dni lahko sam odredi pouk na daljavo glede na zdravstveno situacijo, ki jo ima v šoli," je pojasnila Barbara Kampjut. Za odrejanje karanten pa je pristojen NIJZ, ki ga ravnatelji kontaktirajo, ko je okužba pri učencu oz. dijaku potrjena tudi s PCR-testiranjem. "Zato pa imamo toliko dela, ker gledamo, kje so bili otroci prisotni, kje so bili v stiku z okuženim pri izbirnih predmetih. Potem te informacije pošljemo NIJZ-ju," je pojasnila.

Šolanje od doma je tako odrejeno za celoten razred, karantena pa le za tiste, ki so bili v dejanskem visokotveganem stiku z okuženim. Ob trenutni razširjenosti okužb po državi sicer marsikdo odločbo o karanteni prejme z nekajdnevno zamudo, da bi pristojne institucije zagotovile ustrezen nadzor nad upoštevanjem karantene na domu, pa je nemogoče. "Veliko gre na zaupanje. Ravnatelj lahko odredi pouk na domu, kar preprečuje širjenje okužb v razredih, kaj dijakinje in dijaki počnejo zunaj šolskega časa, ne moremo odrejati ali preverjati" je dejal ravnatelj novogoriške gimnazije Šušmelj in ob tem pozval k odgovornemu ravnanju.

Omogočeno zaposlovanje brez razpisa, a kandidatov ni

Kot opozarja Pečan, sicer marsikatero šolo pestijo kadrovske težave. Ministrstvo za šolstvo je sicer vrtcem in šolam omogočilo zaposlovanje brez razpisov, a Pečan takšno rešitev dojema skoraj kot norčevanje. "Na trgu delovne sile je veliko pomanjkanje, ne samo učiteljev, ampak povsod. Kot da bi se norčevali iz nas, ponudijo zaposlovanja brez razpisov, medtem ko povsod govorijo, da je v Sloveniji pomanjkanje delovne sile, na to opozarja tudi ministrstvo za gospodarstvo. Učiteljev trenutno nimamo dobiti od kod, kdor ima srečo, dobi kakšne študente, sicer pa komajda obvladujemo stvari z največjo možno težavo," je opozoril predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan.

Po mnenju ravnatelja novogoriške gimnazije so sicer težave z odsotnostjo kadra večje tam, kjer je precepljenost zaposlenih v izobraževalni instituciji nižja. "Težave imajo kolektivi z visoko necepljenostjo učiteljev, ne pa toliko šole, ki imajo veliko okužb," je dejal.

Sviz vlado poziva k pogajanjem

Tudi glavni odbor Sviza je opozoril na izjemno poslabšanje pogojev dela v vzgoji in izobraževanju. Soočeni so z izjemnimi obremenitvami zaposlenih, ki so še zdravi in še delajo, a vse več jih je v karanteni ali v izolaciji, nadomeščanja pa niso plačana, pravi Branimir Štrukelj. Sviz poziva vlado k takojšnjim pogajanjem in ustreznemu ukrepanju.

Pod vprašajem je že sama kakovost izvajanja pouka, kadrovske težave so izjemne, vlada pa se praktično na to ne odziva, je Štrukelj dejal v video izjavi po seji. Zato v sindikatu zahtevajo takojšnja pogajanja z vlado o razreševanju ključnih vprašanj. Po njegovem prepričanju je treba dodatne obremenitve zaposlenih ustrezno ovrednotiti v posebnem dogovoru, ki bi veljal za čas "nenormalnga položaja" v izobraževanju.

Pri varnosti in zdravju pa je nujno izboljšati pogoje dela. "To je treba reševati takoj. Naša zahteva je, sestanite se z nami, dogovorimo se, kako bomo reševali vprašanja vrednotenja povečanih obremenitev tveganj, kako bomo reševali vprašanje tveganj za zdravje zaposlenih udeležencev vzgojno-izobraževalnih procesov," je dejal Štrukelj.

Če se vlada ne bo odzvala takoj, se bodo sindikalisti ponovno sestali prihodnji teden in se opredelili do nadaljnjih potez in ukrepov v prihodnjih tednih. Ob tem so opozirli tudi na podrta plačna razmerja v javnem sektorju in hkrati vlado pozvali h takojšnjim pogajanjem za odpravo anomalij v spodnjem delu plačne lestvice v skupini J.