Notranji minister Vinko Gorenak je že pred tedni v državnem zboru napovedal, da bo policija začela zaračunavati svojo navzočnost na dogodkih, ki jih organizatorji tržijo in z njimi ustvarjajo dobiček. Spremembe Pravilnika za izvajanje Zakona o javnih zbiranjih so zdaj v medresorskem usklajevanju.

Šlo naj bi predvsem za prireditve na javnih cestah, športne prireditve, za katero organizator ali policija tudi prek spleta ali družabnih omrežij zaznata možne kršitve javnega reda ali pa so se že v preteklosti na takšnih tekmah pojavljali neredi, ter druge prireditve, če policija presodi, da je treba zagotoviti navzočnost policistov. Kakšna policijska navzočnost bi bila potrebna, bo policija v soglasju z organizatorjem določila pred samo izdajo dovoljenja za dogodek.

"Policija je bila zdaj zastonj delovna sila"
Takšno zaračunavanje policijskih storitev bo v našem prostoru novost. A ne gre za najemanje policije, pojasnjuje Branko Lobnikar, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede. "Organizacija koncerta, tekem in podobno je profitna dejavnost. Na koncertu seveda policija opravlja varovanje javnega reda in miru, če pa gre za povečan obseg varovanja, ki ne spada v okvir njenih zakonskih obveznosti, pa je bila do zdaj policija zastonj delovna sila zasebnikom," je povedal za MMC.

"Logično je, da policija najprej opravlja naloge, ki so zakonsko predpisane, če pa opravi še dodatno delo, pa lahko te svoje storitve tudi zaračuna. Tako kot vsi državni organi računajo svoje storitve – če ljudje gredo na upravno enoto, plačajo upravne takse, če greste pogledat zemljiško knjigo, jo plačate in tako naprej."

Pri zavarovalnicah že podobna praksa
Podobno prakso policija že izvaja pri sodelovanju z zavarovalnicami, če izvede ogled kraja prometne nesreče, ki ga sicer ne bi izvedla, ampak ga mora zaradi določil in pogodbenih obveznosti med zavarovancem in zavarovalnico. Policija nato napiše poročilo zavarovalnici in ji izda tudi račun za opravljeno storitev.

Zdaj se plača, če prireditev poteka po cesti
Takšne rešitve poznajo tudi v tujini. Lobnikar navaja primer Anglije, kjer policija za športne dogodke razpiše prosto delo, policisti se prijavijo in ga kot uradne osebe opravijo v svojem prostem času ter dobijo za to primerno kompenzacijo.

V Sloveniji pa je do zdaj policija zaračunavala le stroške varovanj prireditev, ki so se dogajale na javnih cestah, saj organizatorji nimajo pooblastil za urejanje prometa. Takšen primer je Kolesarska dirka po Sloveniji, pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. "Denar se steka in se bo stekal tudi v prihodnje v integralni državni proračun," so zagotovili za MMC.

Policijska ura: od 16 do 27 evrov
In koliko stane ura dela policista? Povprečna urna postavka za policista s V. stopnjo izobrazbe znaša 15,65 evra, k temu pa je treba prišteti še DDV. Če pa naloge opravlja posebna policijska enota, je cena povprečne urne postavke 25,82 evra in DDV. Policisti pa bodo zaračunavali še morebitno uporabo varnostnih ograj, kar znaša 3,1 evra na dan ter prevožene kilometre s službenimi vozili.

Športni klubi so zaskrbljeni
Organizatorji za zagotavljanje varnosti najemajo tudi zasebna varnostna podjetja, zato jim bo plačevanje policije pomenilo dodaten strošek. To bo prizadelo predvsem športne klube, saj jim prodaja vstopnic že zdaj ne prinese velikih zneskov. Željko Latin (Nogometni klub Maribor) in Tomaž Langerholc (Hokejski klub Olimpija) za sta MMC poudarila, da bi to lahko povzročilo resne težave pri organizaciji večjih tekem.

"Če pa govorimo iz izkušenj, in ker si približno znamo predstavljati, kolikšen strošek je to, lahko mirno rečemo, da si klubi v Sloveniji plačevanja varnostne službe - gre za visoke zneske - in policije hkrati ne bomo mogli privoščiti," pravi Latin.

A ker je pravilnik še v usklajevanju, ni znano, na katerih tekmah bodo policisti potrebni. Zato je težko predvideti, kaj bodo spremembe prinesle v praksi.