Poleti so člani parlamentarnega odbora za delo pozvali vlado, naj omogoči 20 novih zaposlitev na inšpektoratu, a je vlada letos zagotovila le pet novih inšpektorjev.

Po podatkih inšpektorata za delo (IRSD) je trenutno zaposlenih 78 inšpektorjev, od tega jih je 42 inšpektorjev za delovna razmerja, 31 za varnost in zdravje pri delu, pet pa za socialne zadeve. Skupno se je tako število inšpektorjev na inšpektoratu za delo zmanjšalo za 10, pri čemer pa je število poslovnih subjektov od leta 2008 nenehno naraščalo. Leta 2008 je bilo namreč registriranih 171.126 poslovnih subjektov, leta 2017 pa že 210.884.

Prav zato na inšpektoratu že vrsto let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, ki v povezavi s čedalje večjo inovativnostjo kršiteljev zakonodaje ustvarja okolje, v katerem je nadzor znatno otežen. Branka Knafelc z inšpektorata tako pojasni, da so nadzori čedalje bolj kompleksni. "Včasih je bilo za delo na črno dovolj pogledati, ali obstaja pogodba, danes pa so oblike kršitev delovne zakonodaje precej bolj skrite." Da nadzor inšpektorjev za delo v takih okoliščinah ne more biti učinkovit, pa poudarjajo tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije.

Rednih nadzorov skorajda ni več
"Kadrovsko tako oslabljeni inšpektorat ne more nuditi ustrezne zaščite pri kršenju pravic delavcev, sploh v globalnih okoliščinah, kjer se stremi k višanju konkurenčnosti ob zniževanju stroškov dela," poudarja Sindikalni zaupnik sindikalne skupine inšpektorata za delo Boštjan Račič. "V večjih mestih imamo toliko prijav, da več kot osemdeset odstotkov nadzora predstavljajo prijave, ostalo pa so usmerjene akcije. Rednih nadzorov si skorajda ne moremo privoščiti že od začetka gospodarske krize. Če upoštevamo, da je miselnost določenega dela delodajalcev na tako nizki ravni in je izkoriščanje postalo folklora, pa je položaj še slabši." Račič ob tem opozarja, da je popolnoma nerealno pričakovanje, da bo 42 inšpektorjev za delovna razmerja lahko nadzorovalo 800 tisoč zaposlenih v Sloveniji.

Račič je v prvi vrsti razočaran nad delom politike, saj je zaposlovanje novih inšpektorjev v pristojnosti vlade. "Sindikat državnih organov je lani maja na ministrstvo za delo naslovil poziv, s katerim je opozoril na kadrovske in organizacijske težave inšpektorata, a odgovora nanj nismo dobili." Podoben poziv so naslovili tudi na kabinet predsednika vlade in prav tako ostali brez odgovora. Ob tem Račič poudarja, da je bilo politične volje za izboljšanje stanja bore malo, čeprav so v SMC-ju izpostavljali, da je izboljšanje razmer na inšpektoratu del koalicijske pogodbe. "Od parlamentarnih strank je posluh za nas pokazala zgolj Levica, ki nas je tudi povabila na sejo parlamentarnega odbora za delo," pove Račič in doda, da je pričakoval tudi več posluha na strani sindikalnih central, saj ne nazadnje inšpektorji ščitijo pravice delavcev, a so posluh zanje pokazali le pri SDOS-u.

Namesto obljubljenih 20 le pet novih zaposlitev
Prav na tej seji, lani julija, so poslanci sprejeli sklep, s katerim so vlado pozvali, naj zagotovi 20 dodatnih inšpektorjev na inšpektoratu za delo, kar bi bil po oceni Račiča sicer korak v pravo smer, a še vedno premalo. Na koncu pa je vlada v kadrovskem načrtu ministrstvu za delo zagotovila 5 novih delovnih mest za inšpektorje, kar je, tako Račič, bistveno premalo, da bi inšpektorji lahko začeli izvajati redne nadzore ali pa celo sodelovali z organi iz tujih držav.

Branka Knafelc sicer poudarja, da so veseli, da se je na tem področju po več letih vendarle nekaj premaknilo, a dodaja, da se kadrovske težave s temi zaposlitvami ne bodo dokončno rešile. Vseh pet zaposlitev bodo zapolnili z inšpektorji za področje delovnih razmerij, a se bodo novi inšpektorji morali najprej vsaj šest mesecev uvajati, preden bodo opravili strokovni izpit za inšpektorje. Ta doba bi bila sicer krajša, če bi se na razpis prijavili inšpektorji z drugih inšpektoratov, a zanimanja za delo na IRSD-ju pri njih običajno ni, poudarja Branka Knafelc.

"Politika nima posluha za zaščito delavcev"
Dodaten izziv pa je po navedbah Branke Knafelc tudi to, da se delodajalci na inšpekcijski nadzor čedalje pogosteje odzovejo kar prek odvetnikov, zato mora inšpektor svoje odločitve strokovno zelo dobro utemeljiti in postopek profesionalno izpeljati, saj mora odločba prestati tudi morebitno presojo sodišča. Prav zato Račič meni, da dejansko učenje inšpektorjev poteka tudi več let, zlasti z vidika pravne "inovativnosti" kršiteljev pravic delavcev. "Očitno moramo res priti do točke, da bodo vsi politiki imeli v družini vsaj en primer človeka, ki ni prejel plače, ali pa je zaradi šikaniranja doživel zdravstvene težave, da se bo kaj spremenilo." Prav zato napoveduje, da bodo v sindikatu nadaljevali aktivnosti, saj vlade vsako leto dobivajo dovolj podatkov s terena, da bi se zavedale pomena učinkovitega inšpekcijskega nadzora, a sprememb kljub temu ni.

"Država istočasno sprejema zakone, ki dopuščajo posredovanje delovne sile in velik obseg prekarnega dela ipd. ter s tem nalaga inšpektorjem za delo dodatno delo, obenem pa nima volje opolnomočiti IRSD-ja za učinkovito varovanje pravic zaposlenih. Nas lovljenje višjega BDP-ja, ugajanje globalnim trgom, trendom in strankarskim ozkim interesom in kapricam res tako slepi, da pozabljamo na lastne ljudi?" se sprašuje Račič.