Fiskalni svet vztraja, da je bil že osnovni proračun nerealno načrtovan, rebalans pa tega ni popravil. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in energetske draginje bi imel po izračunih fiskalnega sveta državni proračun 377 milijonov evrov presežka.

Primerjava dosedanje realizacije in nedavno sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022, ki ob koncu leta ob povečanih prihodkih in odhodkih predvideva primanjkljaj za nekaj več kot dve milijardi evrov, nakazuje, da naj bi bilo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta realiziranega skoraj 1,72 milijarde primanjkljaja, od tega 1,06 milijarde evrov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.

Finančni minister Klemen Boštjančič je sicer v postopku sprejemanja rebalansa proračuna večkrat poudaril, da je ta predvsem posledica obveznosti, sprejetih po potrditvi proračuna novembra lani, tako tistih, povezanih z epidemijo, kot tistih z draginjo, pa tudi nekaterih drugih neustrezno načrtovanih odhodkov.

9,26 milijarde prihodkov in 9,58 milijarde odhodkov

Prihodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v devetih mesecih medletno višji za 20,2 odstotka in dosegli skoraj 9,2 milijarde evrov. Ob upoštevanju tudi teh ukrepov so medtem dosegli 9,26 milijarde evrov.
Iz sprejetega rebalansa po izračunih fiskalnega sveta izhaja, da naj bi se rast covidno in draginjsko očiščenih prihodkov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta upočasnila na 8,1 odstotka.

Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili v devetih mesecih letos medletno medtem višji za 9,9 odstotka, dosegli so 8,82 milijarde evrov. Ob upoštevanju vseh odhodkov so dosegli 9,58 milijarde evrov.

Iz sprejetega rebalansa izhaja, da naj bi se rast očiščenih odhodkov v zadnjih treh mesecih leta okrepila na 29,3 odstotka. To bi po izračunih fiskalnega sveta pomenilo, da takšna poraba v povprečju zadnjih treh mesecev leta znašala okoli 1,5 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli pol milijarde evrov več kot v povprečju prvih devetih mesecev.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za covidne ukrepe od marca 2020 do konca septembra letos znaša 5,44 milijarde evrov, od tega v devetih mesecih letos 652 milijonov. Iz rebalansa po ocenah fiskalnega sveta izhaja, da naj bi bilo do konca leta za ta namen porabljenih še 435 milijonov evrov.

Učinek ukrepov

Neposredni finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu v fiskalnem svetu ocenjujejo na 440 milijonov evrov. Polovico tega učinka naj bi bilo realiziranega v zadnjih treh mesecih leta.

Devetmesečna realizacija državnega proračuna po navedbah fiskalnega sveta potrjuje njihovo oceno, da v rebalansu niso bile ustrezno prepoznane in posledično prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v lani jeseni sprejetem proračunu.

"Tako rebalans zlasti s previsoko zastavljenimi ravnmi odhodkov ne predstavlja ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, saj bo dejanska realizacija konec leta očitno nižja. S takšnim pristopom k proračunskemu načrtovanju se tako kot v predhodnih dveh letih odpira prostor za še višjo rast porabe prihodnje leto," opozarja fiskalni svet.

To kaže vladni predlog proračuna za 2023. Za prihodnje leto je tako v državnem proračunu predvidenih 13,4 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako predvidoma dosegel okoli 3,3 milijarde evrov.