Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so te dni usmerili pozornost na preventove (nekdanje) zaposlene. Foto: Reuters
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so te dni usmerili pozornost na preventove (nekdanje) zaposlene. Foto: Reuters

Pričakujemo, da se bo del proizvodnje Preventa nadaljeval. Zato menimo, da se bodo mnogi kmalu zaposlili na podobnih delih, preostale pa bomo vključili v programe aktivne politike zaposlovanja.

Vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko
Branko Omerzu, Anja Kopač Mrak, Zoran Kotolenko, Boža Vitežnik Raj
Na ministrstvu so svoje aktivnosti predstavili, rezultate pa bodo občutili (in ocenjevali) delavci sami. Foto: MMC RTV SLO
Omerzu, Jamstveni sklad
Datum izplačila državnih jamstev je precej odvisen od potrditve stečaja in hitrosti vlaganja vlog prosilcev, meni direktor jamstvenega sklada Branko Omerzu. Foto: MMC RTV SLO

Po potrebi bo Zavod delal v podaljšanem delovnem času in tudi ob sobotah.

Direktor območne enote Velenje Zavoda RS za zaposlovanje Robert Rajšter

Storili bomo vse, da bomo v čim krajšem času - tako kot v primeru Mure - vpisali delavce v evidenco in jim izplačali denarno nadomestilo.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak
Bo Prevent lahko vstal iz pepela tako kot Mura?

Na ministrstvu za delo pravijo, da so aktivnosti za olajšanje položaja delavcev Preventa v teku, z gospodarskega ministrstva pa so sporočili, da pogovori o oživitvi družbe še potekajo.
Na današnji tiskovni konferenci je državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak dejala, da se bo brezposelnost v štirih najbolj prizadetih občinah povišala na okoli 15 odstotkov in da "se dobro zavedajo resnosti položaja", zato so s polno paro aktivirali vse zakonske kapacitete za olajšanje socialnega stiske.

Pogovori Radićeve z interesenti za oživitev Preventa končani do petka?
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nadaljevala pogovore z interesenti, pripravljenimi na oživitev oz. nadaljevanje proizvodnje v družbi Prevent, so sporočili z ministrstva. Pri tem je Radićeva poskušala dobiti predvsem odgovore o številu ohranjenih delovnih mest, o načrtovanem časovnem poteku zaposlovanja in o trdnosti zagotovil interesentov, da imajo zagotovljen posel in sredstva za investicije. Pogovori z vsemi interesenti bodo po načrtih ministrstva končani do konca tega tedna.


"Denarna sredstva so zakonsko in tudi praktično zagotovljena, del sredstev prispeva tudi Evropski socialni sklad," je pojasnila Kopačeva.

Na ministrstvu so še pojasnili, da je smisel koordiniranega dela državnih služb v tem, da nekdanji zaposleni vsak mesec dobijo neki prihodek in tako sproti zagotovijo osnovne preživitvene možnosti. Avgusta izredno denarno nadomestilo, septembra prvi obrok nadomestila za brezposelnost, oktobra pa predvidoma sredstva iz jamstvenega sklada. A vse to je odvisno od mnogih dejavnikov.
Centri za socialno delo brez dopustov
Direktorica slovenjgraškega centra za socialno delo Boža Vitežnik Raj je dejala, da center tesno sodeluje s podjetjem in je ves čas v stiku z delavci ter humanitarnimi službami. "Nismo pozabili na ljudi. Na centru smo podaljšali delovni čas in odpovedali vse dopuste, da bi ljudem čim prej zagotovili prejem socialne pomoči," trdi Vitežnikova.
Na centru so delavce seznanili z vsemi pogoji in cenzusi za različne oblike pomoči, ki jih morebiti lahko prejmejo. Za izredno denarno socialno pomoč lahko delavci zaprosijo še pred pravnim nastopom statusa brezposelnega, namenjena pa je prav premostitvi najtežavnejšega obdobja brez prihodkov, torej preden oseba, ki je materialno ogrožena, pridobi nadomestilo za brezposelnost.

Do zdaj je bilo vloženih 100 popolnih vlog za izredno pomoč, prek katerih bodo prva izplačila 20. avgusta, drugi upravičenci bodo denar dobili 3. septembra.

Zavod za zaposlovanje čaka na sklep o stečaju
Ker je delovno razmerje uradno prekinjeno šele, ko sodišče potrdi stečaj, Zavod RS za zaposlovanje trenutno še čaka na sodišče. Bodo pa, kot pravi direktor območne službe Velenje Robert Rajšter, ob prejemu sklepa o stečaju nemudoma poskušali organizirati sestanek s stečajnim upraviteljem, Jamstvenim skladom in zaposlenimi v podjetju. Delo bo izgubilo 1.260 zaposlenih Preventovcev, vendar ni nujno, da bodo vsi šli na zavod. "To je le najbolj črn scenarij. Računamo tudi na to, da si bo del ljudi lahko že sam prej našel drugo zaposlitev."
"Urade smo kadrovsko okrepili, da bomo lahko v šestih dnevih obravnavali vse delavce in čim prej zagotovili prejemanje nadomestila za brezposelnost," trdi Rajšter. Od podjetja pa bodo poskušali vnaprej pridobiti vse potrebne podatke o zaposlenih, da bo izračunavanje potekalo čim hitreje in da za nekdanje delavce ne bo potrebno zamudno iskanje podatkov.
Višina denarnega nadomestila znaša prve tri mesece 70 odstotkov, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov povprečne plače v zadnjem letu, čas prejemanja nadomestila pa variira glede na čas zaposlenosti posameznega delavca in lahko znaša od treh do 24 mesecev. Nadomestila bodo izplačana v dvajsetih dneh po začetku brezposelnosti.

Čim prej v novo zaposlitev
Delavce bodo vključili v različne programe, namenjeni čimprejšnjemu ponovnemu nastopu na trgu dela, psihološki motivaciji in tudi podpori. Delavci se bodo lahko udeležili informativno-motivacijskega seminarja ter programov "Poti do dela in zaposlitve" in "Klub za iskanje zaposlitve". V okviru aktivne politike zaposlovanja država nastopa kot izdelovalec osebnega načrta za vsakega posameznika glede na njegove osebne okoliščine, znanja in izkušnje. V programih bodo lahko trenutne veščine izboljšali ter pridobili funkcionalna znanja za samo iskanje zaposlitve.

"Za aktivno politiko zaposlovanja smo za leto 2010 zagotovili 135 miljonov evrov, podoben znesek je predviden tudi za prihodnje leto. Sredstva imamo, spodbujali pa bomo delodajalce, da zaposlujejo težje zaposljive osebe, kot so mlajši od 26 in starejši od 55 let," pravi Zoran Kotolenko, vodja programov zaposlovanja na ministrstvu. Taki delodajalci bodo lahko 45 odstotkov plače težje zaposljivih vpisali kot davčno olajšavo za obdobje 24 mesecev.
Kotolenko je še pojasnil, da so programi aktivne politike zaposlovanja prikazali dobre rezultate v Prekmurju, zato bodo izkušnje in prakso prenesli na Koroško v upanju na podoben rezultat.

Država jamči za neizplačane plače in odpravnine
Direktor Jamstvenega in preživninskega sklada Branko Omerzu je pojasnil vlogo sklada, ki bo vsakemu posameznemu delavcu lahko izplačal sredstva do višine največ 4,5 minimalne plače. Sklad jamči za največ 3 zadnje neizplačane plače (do 3 minimalne plače), neizplačana nadomestila plače za neizrabljen dopust (do 0,5 minimalne plače) in odpravnino v višini največ 1 minimalne plače.
Kdaj bodo sredstva iz jamstvenega sklada izplačana, še ni mogoče določiti, pravi Omerzu. "Veliko je odvisno od delavcev, pa tudi od datuma, ko bo stečaj dejansko potrjen na sodišču. Sicer imamo 90-dnevni rok, a računam, da se bodo delavci prijavili čim prej, pa tudi, da bodo prijave popolne," je še dodal.

Pričakujemo, da se bo del proizvodnje Preventa nadaljeval. Zato menimo, da se bodo mnogi kmalu zaposlili na podobnih delih, preostale pa bomo vključili v programe aktivne politike zaposlovanja.

Vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko

Po potrebi bo Zavod delal v podaljšanem delovnem času in tudi ob sobotah.

Direktor območne enote Velenje Zavoda RS za zaposlovanje Robert Rajšter

Storili bomo vse, da bomo v čim krajšem času - tako kot v primeru Mure - vpisali delavce v evidenco in jim izplačali denarno nadomestilo.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak
Bo Prevent lahko vstal iz pepela tako kot Mura?