Premier Borut Pahor je v pogovoru za TV Slovenija vprašal, ali se je na RTV-ju vršil kakšen pritisk oziroma ali je kdo nemara pritiskal na koga iz RTV Slovenija.

Vprašanje je slovenski premier postavil, ko ga je novinarka Lidija Hren v pogovoru ob enem letu premierskega mandata spomnila, da so pred letom dni zmagali ravno z obljubo do drugačne politike kadrovanja.

Prav tako je poudaril, da ni še nikogar od vodstva na Kolodvorski zamenjal in ga do konca mandata tudi ne namerava.

Sicer pa je dejal, da ni dvoma o tem, da bodo v drugih državnih družbah pritiski vedno prisotni, a cilj je, da bodo nadzorni sveti na koncu odločali samostojno.

Premier ne razmišlja o zamenjavi kakšnega ministra oziroma da bi vezal svoj mandat na rezultat referenduma. Prav tako za zdaj ne razmišlja še o krepitvi partnerstva, kot je bilo nekoč, seveda pa je za čim širše sodelovanje.

Ali mislite, da je vlada brez občutka za težave?
Hrenova je v pogovoru tudi vprašala, zakaj vlada ne sprejema različnih ukrepov, ki jih predlagajo različne organizacije, med drugimi tudi gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica, prav tako so svoj sveženj predlagali v SDS-u.

"Ali mislite, da je vlada neumna, brezbrižna, brez občutka za probleme?" je vprašal. Kot pravi, poskušajo uskladiti zelo različne ukrepe in poskušajo izbrati najboljše, kar pa ni tako lahko. "Moram reči, da ni čarobne palice," je še poudaril.

Predloga tako proti sindikatom kot delodajalcem
Ob tem je Pahor predstavil vladni predlog pri reševanju iz krize, ki je na eni strani fleksibilizacija delovne sile, na drugi pa določanje udeležbe delavcev na dobičku. Prvi ukrep gre proti sindikatom, drugi pa proti delodajalcem.

Poudaril je tudi, da jim je uspelo znižati rast plač v javnem sektorju z 10 na 4,3 odstotka. Glede na povečan proračunski primanjkljaj je dejal, da ni nič tako narobe, da bi lahko vodilo v zlom.

Premier je v pogovoru z novinarko Lidijo Hren uvodoma dejal, da je za vlado najpomembnejše spoprijemanje s svetovno krizo, za Hrvaško pa se je zgostil čas, ker se odloča o vstopu v EU.

Za posvetovalni referendum, kar pa ni prelaganje odgovornosti
Pogovor se je sicer začel z arbitražnim sporazumom. Hrvaška stran je namreč podala enostransko izjavo, pod katero pa ni podpisa švedskega predsedstva, prav tako pa tudi ne ZDA.

Pahor se sicer nagiba k temu, da bo dal sporazum v presojo ustavnemu sodišču, kot to določa zakon, nato pa bo romal v parlament. Dodal je še, da naj tisti, ki pravi, da je ta sporazum slab, pove, kakšen naj bo primernejši. Drugo vprašanje pa je, ali bomo spustili Hrvaško v EU, če meja ne bo določena.

V sporazumu je sicer uporabljena beseda "junction," ker so se tako želeli izogniti morebitnim zapletom o tem, kaj to sploh pomeni.

Dejal je, da je na mednarodnem prizorišču nastal problem, ko nihče ni več pritiskal nanje, saj so bili prepuščeni samim sebi, kar bi lahko probleme poglabljalo. Tako sta se s hrvaško kolegico Jadranko Kosor zmenila, da bosta skupaj rešila težavo.

In kako sploh prevzema odgovornost? Ali še velja odločitev po dvetretjinski večini v parlamentu? Kot pravi, takšne podlage za odločanje v zakonu ni, saj to velja le pri odločanju o prenosu suverenosti na drugo instanco, tega pa ni v takšnem sporazumu.

Če pa bi se tako odločalo, je vse odvisno od SDS-a. Predsedniku SDS-a Janezu Janši priznava zasluge za vse, kar je naredil, čeprav takrat niso bili tako napeti časi. Sam pa je v Trakoščanih potegnil zelo tvegano potezo.

V torek pogovor z opozicijo
V torek ob 21.00 bo na vrsti pogovor z opozicijo. Predstavniki vseh treh opozicijskih strank, Zvonko Černač (SDS), Radovan Žerjav (SLS) in Zmago Jelinčič (SNS), bodo tako imeli priložnost oceniti delo vlade in posameznih ministrov, opozoriti na dobre in slabe poteze te vlade in morda tudi sami predlagati kakšno rešitev.