Srečal se bo tudi s predsednico parlamenta Slavico Đukić Dejanović, na večerji pa ga bo gostil srbski predsednik Boris Tadić.

Pocinkovalnico zgradil celjski koncern Maksim
Pahor se bo v Beogradu sešel s premierjem Mirkom Cvetkovićem, s katerim bosta skupaj odprla pocinkovalnico Metal za vroče pocinkovanje, ki jo je na 5,6 hektarja velikem zemljišču v Inđiji v Vojvodini zgradil celjski koncern Maksim prek svoje hčerinske družbe Maksim BG. To naj bi bila največja tovrstna tovarna v regiji, ki naj bi sprva zaposlovala 50 ljudi, celotna naložba pa znaša 21 milijonov evrov.

Gospodarsko sodelovanje med državama je tudi sicer dobro. Srbija je bila lani deseta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in prva med njenimi investicijskimi cilji. Slovenske naložbe v Srbijo znašajo 1,7 milijarde evrov in so prinesle 22.000 novih delovnih mest, v Srbiji pa je registriranih okoli 1.500 slovenskih podjetij. Blagovna menjava med državama je lani znašala okoli 794 milijonov evrov, v prvih šestih mesecih letos pa 426,8 milijona, od tega je izvoz znašal 260,6 milijona, uvoz iz Srbije pa 166 milijonov evrov.

Pogovori tudi o možnosti rešitve vprašanj nasledstva
Pahor je napovedal, da se bo v Beogradu pogovarjal tudi o možnosti rešitve odprtih vprašanj nasledstva v paketu. Na nedavnem srečanju sta se namreč s hrvaško kolegico Jadranko Kosor strinjala, da bi to bilo mogoče zaradi dobrih odnosov v regiji in po tem, ko je Hrvaška po letih zavračanja dala uradno soglasje Banki za mednarodne poravnave v Baslu za nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v skladu s sporazumom o nasledstvu. Za začetek pogajanj je treba izpolniti kar nekaj pogojev. Med drugim mora uradno soglasje za nadaljevanje pogajanj dati še Srbija.

Naslednice imajo odprtih še vrsto vprašanj - ob finančnih še glede delitve nepremičnin diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), vojaškega premoženja, kulturne dediščine, mešanih bank in državnih arhivov. Srbija je tista, ki zavlačuje pri rešitvi vprašanja delitve DKP, saj kljub dogovoru julija ni sklicala nadaljevanja srečanja odbora za to vprašanje. Zatika se tudi pri sestanku visokih predstavnikov za nasledstvo, ki bi ga BiH moral sklicati že maja, a ga še ni.

1. novembra začel veljati socialni sporazum med državama
Obisk bo sledil dan po začetku veljavnosti (1. novembra) socialnega sporazum med državama, s katerim bodo izpolnjeni pogoji za izplačevanje pokojnin 10.000 srbskim državljanom, ki so delali v Sloveniji, in slovenskim, ki so delali v Srbiji. Podobne sporazume je Slovenija sklenila tudi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije.

Slovenija, ki podpira vključitev Srbije v EU, je 20. oktobra kot peta država ratificirala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum Srbije z EU-jem. Septembra je na neformalnem srečanju zunanjih ministrov pozvala k podpori prošnje Srbije za članstvo. Zunanji ministri EU-ja so nato predali srbsko prošnjo za članstvo v obravnavo Evropski komisiji.

Ob tem so odločili, da bo vsak nadaljnji korak Srbije na poti v Unijo pogojen s polnim sodelovanjem s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Prijetje nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića sicer ni izrecen pogoj za njen napredek, so pa pozvali Srbijo k pomoči pri iskanju še zadnjih haaških obtožencev, Mladića in Gorana Hadžića.

Pahor ponudil pomoč Srbiji
Stališče Slovenije je, da mora EU Srbijo spodbuditi, da nadaljuje po poti, ki jo je začela z resolucijo v Generalni skupščini ZN-a o Kosovu, torej da začne dialog s Kosovom. Pri tem je premier Pahor na septembrskem srečanju v Goriških brdih Tadiću ponudil pomoč Slovenije.

Premier Pahor je pred kratkim napovedal, da se bo Srbija pridružila marca začetemu procesu Brdo na prihodnjem srečanju ministrov za pravosodje. Doslej se procesa ni hotela udeleževati zaradi udeležbe Kosova. Srbija je s Slovenijo in Hrvaško v okviru tega procesa septembra letos ustanovila skupno železniško podjetje Cargo 10, s katerim želijo povečati konkurenčnost železniškega koridorja deset.

Ljubljana in Beograd imata redne politične stike. Premier Cvetković je bil v Sloveniji maja letos, Tadić pa septembra lani kot prvi predsednik Srbije. Marca lani je bil Pahor kot prvi slovenski premier na uradnem obisku v Srbiji, oktobra lani pa je bil v Srbiji Pavel Gantar kot prvi predsednik DZ-ja. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je bil v Sloveniji nazadnje 20. oktobra letos.

Premier bo odprl tudi prostore veleposlaništva
Ob obisku bo Pahor odprl tudi nove prostore slovenskega veleposlaništva v Beogradu, ki ga od septembra vodi veleposlanik Franci But. Veleposlaništvo se je sicer v nove, manjše prostore v središču srbske prestolnice preselilo na začetku oktobra.

Na veleposlaništvu so pojasnili, da so se ob varčevalnih ukrepih za selitev v manjše, cenejše in funkcionalnejše prostore odločili tudi zaradi ukinitve vizumov za srbske državljane za države EU-ja konec lanskega leta. S tem so se namreč izredno zmanjšale potrebe po konzularnih uslugah, zaradi česar so zmanjšali število konzularnih uslužbencev s 15 na štiri, niso pa niti več potrebovali velikih konzularnih prostorov.