Zunanji ministri EU-ja so podprli predajo srbske prošnje za članstvo v obravnavo Evropski komisiji, hkrati pa poudarili, da mora Beograd še naprej sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Čeprav aretaciji Mladića in še enega preostalega haaškega begunca Gorana Hadžića nista bili postavljeni kot izrecen pogoj, pa pri tem vztrajata predvsem Nizozemska (zaradi njegove vloge pri pokolih v Srebrenici) in Serge Brammertz, glavni haaški tožilec. Omenjena se bojita, da bo EU izgubil svojo moč pri pritisku na Srbijo, naj aretira Mladića in Hadžića če želi v Unijo.

Dve leti po tem, ko so srbske oblasti aretirale Radovana Karadžića, je Mladić, za katerim je bila izdana tiralica leta 1995, še vedno na prostosti. Brammertz poudarja, da je vedno manj časa za njegovo aretacijo, saj se haaškemu sodišču izteka mandat.

Trud je bil vložen, a ni obrodil sadov
"Da bi izvedli aretacijo, srbskim oblastem močno predlagamo, da pregleda svojo preiskovalno strategijo in sprejme večdisciplinaren pristop v lovu na Mladića. Treba je storiti več. Več se lahko naredi, več je treba storiti. Ne pravimo, da ni bilo vloženega nobenega truda. Pri aretacijah v preteklosti so se kot zelo pomembne izkazale spodbude mednarodne skupnosti, npr. finančna pomoč ameriške vlade ali pa pred kratkim vez med procesom širitve EU-ja in popolnim sodelovanjem s Haagom," je povedal za New York Times.

Brammertz je po aretaciji Karadžića julija 2008 pričakoval, da bo kmalu sledila aretacija Mladića, kar je po njegovem mnenju zapletlo preverjanje kredibilnosti starih podatkov, ki so jih imeli preiskovalci. Ker po dveh letih sledi preiskovalcev niso privedle do želenega rezultata, je v junijskem poročilu predlagal spremembo strategije iskanja begunca.

Žrtve Srebrenice želijo Mladića v Haagu
"Moj obisk v Srebrenici lanskega aprila je bil najbolj čustven trenutek mojega triletnega sodelovanja s haaškim sodiščem. Videl sem, da za vse preživele in sorodnike Srebrenica ni neki dogodek iz preteklosti, temveč nekaj, kar upravlja njihova življenja. Glavna prioriteta žrtev je videti Mladića v Haagu," pa je povedal o razlogih, zakaj je tako pomembno, da se Mladića privede pred sodišče.

Do leta 2008 pomanjkanje politične volje
Srbski predsednik Boris Tadić razloge za to, da je tako težko najti Mladića, vidi v tem, da zadnjih 15 let politična volja, da bi ga izročili, ni obstajala vedno. "Do leta 2000 se mu sploh ni bilo treba skrivati. Šele leta 2002 je srbski parlament sprejel zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem. Šele leta 2008 – to je po oblikovanju trenutne srbske vlade – sta politična volja in operacijske sposobnosti za aretacijo Mladića postali najpomembnejša državna naloga. Prejšnjim vladam se ta naloga ni zdela pretirano pomembna. Kmalu po oblikovanju zdajšnje vlade je bil aretiran Karadžić, kar je jasen in nedvoumen pokazatelj naše predanosti aretaciji Mladića," je povedal za New York Times.

"Mladič ni navadni begunec"
Srbske oblasti so do februarja 2008 vedele, kje je, nato pa je poniknil globlje v podzemlju. "Mladić ni navadni begunec. Govorimo o izkušenem vojaku z veliko medvojnimi izkušnjami. Naši podatki nakazujejo, da so tisti, ki so bili v preteklosti vpleteni v skrivanje Mladića, tudi nekdanji ali upokojeni oficirji, ki imajo tudi veliko izkušenj. Večina jih je nekoč delovala v obveščevalnih ali varnostnih krogih in so bili izurjeni v prikrivanju, izogibanju in sledilnih tehnikah. Naša naloga tako ni lahka. Vsa naša prizadevanja, da bi ujeli Mladića, so usklajena z našimi evropskimi partnerji. Prepričan sem, da ga bomo sčasoma uspešno našli in aretirali," meni o vzrokih za uspešno izogibanje Mladića roki pravice.

Kosovo kot krivica srbskemu narodu
"Vedeti moramo, da so bile vse države nekdanje Jugoslavije v času vojne v 90. letih prejšnjega stoletja okužene z medijskimi propagandnimi kampanjami. Posledično deli naših pokonfliktnih družb v regiji dojemajo vojne zločince kot heroje. To ni posebnost Srbije. Obstajajo pa težave, ki so specifične za Srbijo, težave, ki jih druge države niso imele v kontekstu svojih evropskih integracij. Seveda govorim o Kosovu. Nekateri naši državljani vidijo Kosovo kot nadaljnjo krivico do našega naroda, zaradi česar jim zavre kri. Dejstva, ki se nanašajo na grozljive zločine Mladića kot del zarote proti Srbiji. Tako razmišljanje krepi nekatere politične sile v Srbiji. Vendar sem prepričan, da večina prebivalcev Srbije podpira politiko, da je treba vsem vojnim zločinom soditi in jih primerno kaznovati," o tem, zakaj je za številne Srbe Mladić še vedno junak, pravi srbski predsednik.

"Srbija bo izpolnila svoje mednarodne obveznosti. Tudi če bi haaško sodišče jutri prenehalo delovati, bi ta vlada še naprej iskala Mladića z vsemi viri, ki jih ima na voljo, ker je to naša moralna obveza do nedolžnih žrtev in ker je to edini način sprave med narodi v naši regiji," je še zatrdil.