Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je v pogovoru za srbski tednik Vreme povedal, da iskanje najbolj znanega haaškega obtoženca zapleta uhajanje informacij, ki jih srbske oblasti izvajajo za njegovo prijetje.

"Nevarnost uhajanja informacij seveda obstaja," je povedal Vukčević, ki zatrjuje, da vlagajo velike napore, da bi preprečili tovrstna uhajanja, vendar sam priznava, da ne ve, ali so pri tem uspešni.

Vukčević pojasnuje, da nikoli niso ugotovili, kdo je nekdanjega poveljnika policije bosanskih Srbov Stojana Župljanina obvestil, da prihajajo v njegovo stanovanje v Nišu. Ko so vdrli v stanovanje, so tam na štedilniku našli džezvo, v kateri se je kuhala kava, odprto beležnico na mizi in prižgan računalnik.

Župljanina so sicer pozneje prijeli in je zdaj v Haagu, kjer mu sodijo zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Tako blizu in spet tako daleč
Po besedah srbskega tožilca so bili najbližje Mladiću leta 2006, ko je bila njegova aretacija "le še tehnično vprašanje". Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov se je izmuznil, potem ko so prijeli Stanka Ristića, ki ga je skrival.

"To je bila katastrofalna poteza, ki je omogočila Mladiću pobeg," priznava Vukčević in dodaja, da pozneje niso imeli nikoli več tako trdnih dokazov o njegovem zatočišču.

Vukčević izključuje možnost, da bi Mladić tako kot njegov nekdanji nadrejeni Radovan Karadžić živel pod lažno identiteto, saj je preveč prepoznaven. "Čeprav je po tem, kar smo videli pri Karadžiću, vse mogoče," pravi srbski tožilec.

Nizozemci ne popuščajo
Težave medtem Srbiji še vedno povzroča Nizozemska, ki blokira njeno približevanje Evropski uniji zaradi nepopolnega sodelovanja s haaškim sodiščem za vojne zločine.

Nizozemski parlament je tako v sredo soglasno odločil, da bo Nizozemska na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja 25. oktobra zahtevala preložitev odločitve o predaji srbske prošnje za članstvo v EU-ju do prihodnjega poročila glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza v Varnostnem svetu ZN-a.

Brammertz bo novo poročilo o sodelovanju Srbije s Haagom podal v začetku decembra, še prej pa bo novembra obiskal Srbijo.

Če bo vprašanje predaje srbske prošnje v obravnavo Evropski komisiji na zasedanju zunanjih ministrov unije obravnavano kot tehnično vprašanje, je nizozemski parlament od svoje vlade zahteval, naj vztraja pri pogojevanju napredka Srbije na poti v EU-ju v vsakem prihodnjem dokumentu.

Po mnenju podpredsednika srbske vlade Božidarja Delića so vrata za predajo srbske prošnje kljub odločitvi nizozemskega parlamenta ostajajo odprta, če bodo tako želele ostale čalnice sedemindvajseterice.

Delić je zagotovil, da bo Srbija še naprej sodelovala s haaškim sodiščem in bodo še naprej delali ter se do zadnjega trenutka borili za predajo prošnje za članstvo.